Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Stanje v Uniji: schengensko območje moramo ohraniti in okrepiti, da bi povečali varnost in zavarovali evropske svoboščine

Bruselj, 27. septembra 2017

.

1

Evropska komisija je danes, kot je napovedal predsednik Jean-Claude Juncker v svojem pismu o nameri z dne 13. septembra, predlagala ukrepe za ohranitev in okrepitev schengenskega območja. Komisija predlaga posodobitev Zakonika o schengenskih mejah, da bi se pravila za ponovno uvedbo začasnega nadzora na notranjih mejah prilagodila trenutnim potrebam po odzivanju na vedno večje in trajne resne grožnje za javni red ali notranjo varnost. Uvedeni bodo tudi strožji postopkovni zaščitni ukrepi za zagotovitev, da se nadzor na notranjih mejah še naprej uporablja izjemoma kot skrajni ukrep in da se uvede le, če je to potrebno in sorazmerno ter ob omejenem učinku na prosto gibanje. Komisija je objavila tudi sporočilo o ukrepih, ki so že bili sprejeti kot odziv na varnostne izzive na zunanjih mejah in znotraj schengenskega območja, ter priporočilo za države članice, kako naj bolje uporabljajo sedanja pravila o začasnem mejnem nadzoru, če je to potrebno.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je dejal: „Pravila Zakonika o schengenskih mejah o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah so bila zasnovana v drugem času z drugimi izzivi. Zaradi sedanjih izrednih okoliščin, kot je večja teroristična grožnja, predlagamo, da se Zakonik o schengenskih mejah prilagodi, da bo bolje ustrezal svojemu namenu in današnjim razmeram. Državam članicam bi pravila morala omogočati, da lahko ukrepajo v izrednih razmerah, ko se soočajo z resno grožnjo za njihov javni red ali notranjo varnost. Vendar pa bi za tako ukrepanje morali veljati strogi pogoji. S tem bomo ohranili prosto gibanje in povečali varnost na schengenskem območju.“

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je povedal: „Schengensko območje je eden od največjih dosežkov evropskega povezovanja in z vsemi močmi si prizadevamo, da bi ga zavarovali, ohranili in okrepili. Neizvajanje nadzora na notranjih mejah je bistvo schengenskega območja. Toda na skupnem območju brez mejnega nadzora so skupna tudi varnostna vprašanja. Zato moramo storiti vse, da ohranimo krhko ravnovesje med prostim gibanjem in mobilnostjo na eni strani ter varnostjo na drugi. To lahko dosežemo samo z usklajenim in združenim schengenskim okvirom, v katerega bi morali biti vključeni tudi Bolgarija in Romunija.“

Komisar za varnostno unijo Julian King je dejal: „Državam članicam EU bi moralo biti omogočeno, da v izrednih okoliščinah sprejmejo ukrepe za povečanje svoje varnosti, vendar v okviru, ki spoštuje izjemen pomen in koristi schengenskega območja.“

Komisija je v zadnjih letih sprejela številne ukrepe za povečanje varnosti na schengenskem območju in okrepitev upravljanja zunanjih meja. Zakonik o schengenskih mejah je bil že večkrat spremenjen, da bi se zagotovilo, da še vedno ustreza svojemu namenu. Države članice so uporabljale schengenska pravila za uvedbo začasnega nadzora v predvidenih obdobjih in pod predvidenimi pogoji, s čimer so spoštovale in uspešno ohranile širše delovanje schengenskega sistema. Sedanja orodja so Evropi doslej dobro služila, vendar je treba glede na nove varnostne izzive Zakonik o schengenskih mejah posodobiti, da se podaljšajo obdobja nadzora na notranjih mejah ter da se uvedejo strožji zaščitni ukrepi. Z današnjimi predlogi Komisije bodo pravila posodobljena, hkrati pa se bo zagotovilo, da se uporabljajo učinkoviteje in le v izrednih razmerah kot skrajni ukrep, kadar je to potrebno in sorazmerno. Strožja pravila tudi zaostrujejo dolžnost sodelovanja s sosednjimi državami članicami, zlasti za zmanjšanje učinka na prosto gibanje. 

Za izboljšanje skupne uporabe Zakonika o schengenskih mejah in širših schengenskih pravil ter kot ponovitev poziva predsednika Junckerja iz njegovega govora o stanju v Uniji sporočilo Svet tudi poziva, naj odloči, da se Bolgarija in Romunija popolnoma vključita v schengensko območje, Hrvaška pa postane polnopravna članica, ko bodo izpolnjena vsa merila.

Izboljšan Zakonik o schengenskih mejah za soočanje s sedanjimi grožnjami

Čeprav se je izkazalo, da so sedanja pravila o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v veliki večini primerov ustrezna, pa obdobja, ki so predvidena v zakonodaji, morda ne zadostujejo vedno, ko se države članice soočajo z vedno večjimi resnimi grožnjami za javni red ali notranjo varnost. Komisija zato predlaga, da se prilagodijo veljavna obdobja iz členov 25 in 27 Zakonika o schengenskih mejah, in sicer da se podaljšajo na eno leto (s šestih mesecev), ter da se obenem uvedejo tudi strožji postopkovni zaščitni ukrepi, vključno z obveznostjo držav članic, da ocenijo, ali bi se lahko opredeljena grožnja učinkoviteje obravnavala z alternativnimi ukrepi, ter da predložijo podrobno oceno tveganja.

V skladu z današnjimi predlogi bodo države članice prav tako lahko izjemoma podaljšale nadzor, če bo ista grožnja obstajala tudi po enem letu in če so bili za obravnavanje grožnje na ozemlju države članice sprejeti tudi sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je izredno stanje. Za tako podaljšanje bi bilo potrebno priporočilo Sveta, ki bi moralo upoštevati mnenje Komisije, in bi bilo strogo omejeno na 6 mesecev z možnostjo, da se podaljša največ trikrat, skupaj za največ dve leti.

Za obdobje do sprejetja predlaganih zakonodajnih sprememb je Komisija danes izdala tudi smernice v obliki priporočila za države članice o boljši uporabi veljavnih schengenskih pravil. Za države članice še vedno velja, da mora uvedba začasnega nadzora na notranjih mejah ostati izreden ukrep v skrajni sili, da bi bilo treba omejiti učinek na prosto gibanje in da bi bilo treba prednost dati alternativnim ukrepom, kot so policijske kontrole in čezmejno sodelovanje. Države članice morajo morebitni začasni nadzor redno ocenjevati, obveščati druge zadevne države članice in z njimi sodelovati ter se vzdržati kakršnih koli neupravičenih ukrepov.

Da bi se države članice lahko z grožnjami soočale skupaj in enotno znotraj trdnejšega schengenskega območja, je zdaj skrajni čas, da Bolgarija in Romunija postaneta njegovi polnopravni članici. Svet bi moral odobriti njun pristop k schengenskemu območju, da se odpravi nadzor na notranjih mejah med tema državama članicama in njunimi evropskimi sosedami. Bolgarija in Romunija sta dokazali, da sta sposobni zavarovati zunanje meje EU, in bi zato morali postati članici našega notranjega območja brez meja.

Ozadje

Schengensko območje je največje območje prostega gibanja na svetu. Več kot 400 milijonom državljanov EU in obiskovalcem omogoča, da se v njem prosto gibajo, prav tako pa zagotavlja neoviran pretok blaga in storitev. Schengensko območje je eden od največjih dosežkov evropskega povezovanja, ki ga moramo zavarovati in ohraniti.

Od njegove zasnove je bilo izpostavljeno različnim izzivom in grožnjam. Schengenska pravila zagotavljajo širše delovanja schengenskega sistema in mu omogočajo ustrezen odziv na izzive. Komisija je na primer zaradi sekundarnega gibanja migrantov brez urejenega statusa in pomanjkljivosti pri upravljanju zunanjih meja v Grčiji sprožila postopek iz člena 29 Zakonika o schengenskih mejah. S tem je bil na podlagi podrobnega schengenskega ocenjevanja, ki ga je opravila Komisija, začasno ponovno uveden nadzor na notranjih mejah v petih najbolj prizadetih državah (Avstrija, Danska, Nemčija, Norveška in Švedska).

Več informacij

Vprašanja in odgovori: Ohranjanje in okrepitev schengenskega območja

Sporočilo o ohranitvi in okrepitvi schengenskega območja

Uredba o spremembi pravil, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah

Priporočilo o izvajanju določb Zakonika o schengenskih mejah o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah na schengenskem območju

Informativni pregled: Pojasnitev schengenskih pravil – september 2017

Sporočilo: Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt

 

 

IP/17/3407

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar