Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Stanje v Uniji 2017 – Komisija predstavlja naslednje korake k močnejši, učinkovitejši in pravičnejši migracijski in azilni politiki EU

Bruselj, 27. septembra 2017

.

1

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v svojem letnem govoru o stanju v Uniji 13. septembra dejal: „Kljub razpravam in polemikam, ki jih sproža ta tematika, smo uspeli doseči dober napredek (…). Vendar je čas, da še povečamo svoja prizadevanja. Komisija bo konec meseca predstavila nov sveženj predlogov s poudarkom na vračanju, solidarnosti z Afriko in odpiranjem zakonitih poti.“

Komisija danes pregleduje napredek pri evropski agendi o migracijah iz leta 2015 in določa naslednje korake k uvedbi manjkajočih elementov za močnejšo, pravičnejšo in učinkovitejšo migracijsko in azilno politiko EU. Na podlagi doseženega napredka predlaga vrsto novih pobud na ključnih področjih, in sicer nov program za preselitev vsaj 50 000 beguncev, pilotne projekte za zakonite migracije, ki jih lahko Komisija pomaga financirati in usklajevati, in nove ukrepe za učinkovitejšo politiko EU na področju vračanja. Komisija tudi poziva države članice, naj nujno dosežejo napredek pri reformi skupnega evropskega azilnega sistema ter si še naprej prizadevajo za sodelovanje z državami izvora in tranzita na področju migracij, zlasti z zagotavljanjem dodatnih prispevkov k skrbniškemu skladu EU za Afriko.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je povedal: „Naša skupna prizadevanja za odziv na migracijsko in begunsko krizo so privedla do otipljivih rezultatov, saj se je število nedovoljenih prihodov v vzhodnem in osrednjem Sredozemlju znatno zmanjšalo. Vendar nismo še na koncu poti, zato moramo vztrajati in dodatno utrditi naš celovit pristop k migracijam ter uvesti preostale osnovne elemente.“

Visoka predstavnica in podpredsednica Federica Mogherini je dejala: „V zadnjih dveh letih smo končno oblikovali migracijsko politiko EU, ki začenja prinašati rezultate. Ne gre za začasno krizno situacijo, temveč za enega od najbolj zapletenih in strukturnih pojavov v naši zgodovini, ki ga moramo obvladati. Naše sodelovanje s partnerji v Afriki in ZN se že obrestuje, saj se zagotavlja boljša zaščita migrantov, zmanjšuje dobičkonosnost trgovcev z ljudmi in tihotapcev ter zagotavljajo alternativne in pravne poti. Še naprej si bomo prizadevali v tej smeri, vendar bomo uspešni le, če bomo delovali enotno in dosledno.“

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je povedal: „Sprejeti moramo nadaljnje ukrepe za pravično, stabilno in realistično migracijsko politiko EU. To pomeni, da moramo še naprej izkazovati solidarnost z najbolj prizadetimi državami članicami in čim prej doseči ustrezen kompromis glede reforme skupnega evropskega azilnega sistema. Vendar moramo tudi izboljšati vračanje, zato danes predlagamo, da se v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo vzpostavi resnično delujoče središče EU za vračanje. Zagotoviti moramo, da so na voljo realne alternative za nevarna nedovoljena potovanja. Bistveno je torej vlagati v več zakonitih poti, in sicer tako za zaščito kot tudi za študij ali delo.“

Vmesni pregled evropske agende o migracijah kaže, da je upravljanje migracij v EU v zadnjih dveh letih pozitivno vplivalo na zmanjšanje spodbud za nedovoljene migracije, okrepitev varovanja naših zunanjih meja, izpolnjevanje naše dolžnosti, da pomagamo beguncem, in izboljšanje zakonitih poti v Evropo. Na podlagi teh rezultatov je zdaj bistveno, da ohranimo sedanja prizadevanja, okrepimo delo za stabilnejše in bolj strukturne rešitve ter smo še naprej pripravljeni odzvati se na nepredvidene situacije glede na še vedno velik migracijski pritisk na Evropo. Zato Komisija predlaga naslednje korake:

Nadaljnje zagotavljanje solidarnosti

Prvi obsežen mehanizem za premestitev, ki se usklajuje na ravni EU in v okviru katerega je bilo doslej premeščenih več kot 29 000 oseb, je prispeval k znatnemu zmanjšanju pritiska na azilni sistem Italije in Grčije. Zdaj je nujna prednostna naloga zagotoviti, da se hitro premestijo vse preostale upravičene osebe, ki so prispele v Grčijo in Italijo do 26. septembra. Skupaj naj bi bilo v okviru sheme dejansko premeščenih približno 37 000 oseb.

Vendar je migracijski pritisk na Italijo in Grčijo še vedno velik zaradi zaostankov, ki so povezani s prihodi v letu 2016 in prvi polovici leta 2017. Komisija je pripravljena zagotoviti finančno podporo državam članicam, katerih prizadevanja za premestitev bodo presegala trenutne sheme. Poleg tega bi se morala nadaljevati in po potrebi tudi okrepiti pomoč, ki jo Italiji in Grčiji zagotavljajo EASO in druge agencije EU.

Hkrati pa se ne smemo še naprej zanašati na začasne ukrepe. Zato Komisija poziva sozakonodajalca, naj izkoristita to priložnost in dosežeta bistven napredek pri reformi skupnega evropskega azilnega sistema ter zlasti dublinske uredbe.

Izboljšanje zakonitih poti: vsaj 50 000 novih mest za preselitev

Komisija priporoča novo shemo EU za preselitev, da bi v naslednjih dveh letih v Evropo prispelo vsaj 50 000 najranljivejših oseb, ki potrebujejo mednarodno­ zaščito. To je del njenih prizadevanj za zagotovitev trajnih varnih in zakonitih alternativ za osebe, ki tvegajo svoja življenja zaradi kriminalnih mrež tihotapcev. Nova shema bo delovala do oktobra 2019 in bo temeljila na sedanjih uspešnih shemah za preselitev, ki se zdaj iztekajo in v okviru katerih so bila zagotovljena nova stanovanja za več kot 23 000 oseb v EU.

Komisija je za podporo prizadevanjem držav članic za preselitev namenila 500 milijonov evrov. Medtem ko se preselitve iz Turčije in z Bližnjega vzhoda morajo nadaljevati, bi moral biti večji poudarek na preselitvi ranljivih oseb iz severne Afrike in Afriškega roga, zlasti iz Libije, Egipta, Nigra, Sudana, Čada in Etiopije. To bo prispevalo k nadaljnji stabilizaciji migracijskih tokov na osrednjesredozemski poti in zlasti podprlo UNHCR pri vzpostavitvi mehanizma za nujno evakuacijo iz Libije. Današnje priporočilo spremlja in dopolnjuje sprejemanje zavez za preselitev, ki se je začelo 4. julija 2017, pri čemer je doslej 11 držav članic predložilo 14 000 zavez. S tem se bo premostilo obdobje do sprejetja novega stalnega okvira EU za preselitev, ki ga je Komisija predlagala julija 2016.

Poleg tega Komisija spodbuja države članice, da vzpostavijo sheme zasebnega sponzorstva, ki bodo omogočile zasebnim skupinam ali organizacijam civilne družbe, da organizirajo in financirajo preselitve v skladu z nacionalno zakonodajo. V ta namen je pozvala EASO k usklajevanju pilotnega projekta za sheme zasebnega sponzorstva z zainteresiranimi državami članicami.

Da bi se tokovi nedovoljenih migracij spremenili v na potrebah temelječe ekonomske migracije v države članice EU, Komisija predlaga, da se usklajujejo in finančno podpirajo pilotni projekti za zakonite migracije s tretjimi državami. Pri tem bi se bilo treba najprej osredotočati na države, ki so pokazale politično voljo za iskanje skupnih rešitev za obravnavanje nedovoljenih migracij in ponovni sprejem migrantov brez urejenega statusa. Poleg tega bi morala Evropski parlament in Svet hitro doseči dogovor in sprejeti predlog Komisije za prenovljen sistem modre karte EU, ki bo povečal zmožnost EU, da privablja in zadrži­ visokokvalificirane delavce, ter zagotovil, da se lahko države članice zanesejo na potrebno delovno silo.

Nepogrešljiv instrument za mobilnost, zlasti za spodbujanje turizma in podjetništva, je tudi skupna vizumska politika EU, ki je hkrati tudi ključno orodje za preprečevanje tveganj v zvezi z varnostjo ali nedovoljenimi migracijami. Komisija bo ocenila, ali trenutna vizumska politika še vedno ustreza sedanjim in prihodnjim izzivom, ter proučila, ali bi jo bilo treba posodobiti.

Učinkovitejša politika EU na področju vračanja

Glede na to, da so stopnje vračanja še vedno nezadovoljive (v obdobju 2014–2015 so znašale približno 36 %) in je treba v bližnji prihodnosti iz držav članic EU vrniti približno 1,5 milijona ljudi, Komisija predlaga okrepitev prizadevanj za vrnitev na vseh področjih. Služba za vračanje pri Evropski agenciji za mejno in obalno stražo bo znatno okrepljena, da bi se zagotovilo, da lahko agencija izvaja resnično proaktiven pristop k upravljanju vračanja ter spodbuja in usklajuje vseevropsko upravljanje vračanja.

Države članice morajo v tesnem sodelovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo še bolj racionalizirati svoje politike vračanja v skladu s priporočilom Komisije iz leta 2017 in prenovljenim akcijskim načrtom o vračanju. Zato je Komisija danes objavila spremenjen priročnik o vračanju, ki združuje vsa ta priporočila nacionalnim organom na tem področju. Države članice na zunanjih mejah lahko po potrebi uporabijo pristop žariščnih točk, da bi se zagotovilo hitro upravljanje operacij vračanja, zlasti v primeru znatnih prihodov.

Da bi se okrepilo sodelovanje držav izvora pri ponovnem sprejemu, je treba uporabiti vse razpoložljive spodbude in vzvode na ravni EU in nacionalni ravni.

Zunanja razsežnost: napredek na podlagi partnerskega okvira

Odkar je bil pred enim letom vzpostavljen partnerski okvir za migracije, so bili doseženi pomembni rezultati pri skupnem upravljanju migracijskih tokov z državami izvora in tranzita. Medtem ko je treba ta napredek ohraniti, so potrebna nadaljnja prizadevanja v zvezi s številnimi ključnimi vprašanji. To vključuje nadaljnjo okrepitev skrbniškega sklada EU za Afriko, zlasti za oddelek za severno Afriko, z dodatno finančno podporo držav članic.

Glede na to, da se je število prihodov in smrtnih žrtev na morju zmanjšalo, je treba nadaljevati skupno delo na osrednjesredozemski poti. Prizadevanja je treba nadalje okrepiti tudi za izboljšanje razmer migrantov, ki so obtičali v Libiji, v sodelovanju z UNHCR in Mednarodno organizacijo za migracije, zlasti v centrih za pridržanje, spodbujanje družbenih in ekonomskih možnosti za lokalne skupnosti, okrepitev dela na področju pomoči pri prostovoljnem vračanju in povečanje zmogljivosti libijskih organov za nadzor južnih meja. Poleg tega je treba nadaljevati delo na drugih migracijskih poteh, zlasti glede na vedno večjo medsebojno povezanost teh poti.

EU in države članice morajo med seboj tesno sodelovati tudi pri doseganju ambicioznega globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah v okviru ZN ter razvoju globalnega dogovora o beguncih in celostnega okvira za odzivanje na begunsko krizo s pilotnimi državami.

Ozadje

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob nastopu mandata evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopulosu zaupal nalogo, naj v sodelovanju z drugimi komisarji, katerih delo usklajuje prvi podpredsednik Frans Timmermans, pripravi novo migracijsko politiko, ki je ena od desetih prednostnih nalog iz političnih usmeritev Junckerjeve Komisije.

Evropska komisija je 13. maja 2015 v okviru evropske agende o migracijah predlagala daljnosežno strategijo za reševanje perečih izzivov v trenutni krizi ter zagotovitev orodij EU za boljše srednje- in dolgoročno upravljanje migracij na področju nedovoljenih in zakonitih migracij, meja ter azila.

Današnje sporočilo predstavlja vmesni pregled dosedanjih dosežkov pri izvajanju evropske agende o migracijah. Poleg tega določa nove pobude Komisije za obravnavo glavnih vprašanj in opredeljuje področja, na katerih so v prihodnjih mesecih potrebna dodatna prizadevanja. 

Več informacij

Sporočilo o izvajanju evropske agende o migracijah

Priporočilo o zagotavljanju učinkovitih zakonitih poti v Evropo

Priporočilo o skupnem priročniku o vračanju

Priloga

Informativni pregled: Na poti k učinkoviti in verodostojni politiki EU na področju vračanja

Informativni pregled: Odpiranje zakonitih poti v Evropo

Informativni pregled: Premestitev – delitev odgovornosti: september 2017

Sporočilo za medije: Evropska agenda o migracijah: ohraniti je treba dober napredek pri upravljanju migracijskih tokov

Evropska agenda o migracijah

IP/17/3406

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar