Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Stanje v Uniji 2017 – Strategija za industrijsko politiko: naložbe v pametno, inovativno in trajnostno industrijo

Bruselj, 18. septembra 2017

.

1

Predsednik Jean-Claude Juncker je 13. septembra v svojem vsakoletnem govoru o stanju v Uniji dejal: „Poskrbeti želim, da bo naša industrija postala močnejša in konkurenčnejša. Nova strategija za industrijsko politiko, ki smo jo predstavili danes, bo naši industriji pomagala, da ostane ali postane vodilna v svetu pri inovacijah, digitalizaciji in razogljičenju.

Prenovljena strategija EU za industrijsko politiko združuje vse obstoječe in nove horizontalne in sektorske pobude v celovito industrijsko strategijo. V njej so tudi pojasnjene naloge, ki čakajo vse vključene akterje, ter določa forume, ki bodo zlasti industriji in civilni družbi omogočili usmerjanje ukrepov politike v prihodnosti. Takšna foruma sta na primer vsakoletni dan industrije, ki je prvič potekal februarja 2017, in okrogla miza na visoki ravni za industrijo.

Podpredsednik za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen je povedal: „S sprejemanjem tehnoloških sprememb, preoblikovanjem naložb v raziskave v inovativne poslovne zamisli in nadaljnjim prizadevanjem za pionirsko vlogo na področju nizkoogljičnega in krožnega gospodarstva bomo tlakovali pot za pametno, inovativno in trajnostno industrijo v Evropi.“

Evropska komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Elżbieta Bieńkowska je dodala: „Veliko evropskih industrij je na razpotju. V današnjem času je poudarek industrijske politike na krepitvi vloge naše industrije, da bo lahko še naprej zagotavljala trajnostno rast in delovna mesta našim regijam i ter državljanom.“

Glavni novi elementi strategije EU za industrijsko politiko vključujejo:

  • celovit sveženj za okrepitev kibernetske varnosti naše industrije,ki vključuje vzpostavitev evropskega raziskovalnega in strokovnega centra za kibernetsko varnost, ki bo podpiral razvoj tehnoloških in industrijskih zmogljivosti na področju kibernetske varnosti, ter certifikacijsko shemo EU za izdelke in storitve, ki bo priznana v vseh državah članicah (sprejet 13. septembra 2017);
  • predlog uredbe o prostem pretoku neosebnih podatkov, ki bo omogočil, da podatki prosto krožijo preko meja, s čimer bi pripomogli k modernizaciji industrije in oblikovali resnično skupen evropski podatkovni prostor (sprejet 13. septembra 2017);
  • nov niz ukrepov v zvezi s krožnim gospodarstvom, vključno s strategijo o plastiki in ukrepi za izboljšanje proizvodnje obnovljivih bioloških virov ter njihovo pretvorbo v proizvode na biološki osnovi in bioenergijo (jesen 2017);
  • niz pobud za posodobitev okvira za intelektualno lastnino, vključno s poročilom o delovanju direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in sporočilo o uravnoteženem, jasnem in predvidljivem evropskem okvirju podeljevanja licenc za standardne patente (jesen 2017);
  • pobuda za izboljšanje delovanja javnega naročanja v EU, vključno s prostovoljnim mehanizmom za zagotavljanje jasnosti in smernic organom, ki načrtujejo velike infrastrukturne projekte (jesen 2017);
  • razširitev programa znanj in spretnosti na nove ključne industrijske sektorje, zlasti gradbeništvo, jeklarstvo, papirništvo, zelene tehnologije in energijo iz obnovljivih virov, proizvodnjo in pomorski pomet (jesen 2017);
  • strategijo o vzdržnem financiranju za boljše usmerjanje zasebnih kapitalskih tokov v bolj trajnostne naložbe (2018);
  • pobude za uravnoteženo in progresivno trgovinsko politiko ter evropski okvir za pregledovanje neposrednih tujih naložb, ki lahko ogrožajo varnost ali javni red (sprejet 13. septembra 2017);
  • revidiran seznam kritičnih surovin, pri katerih si bo Komisija še naprej prizadevala za zagotavljanje varne, trajnostne in cenovno dostopne dobave za predelovalno industrijo EU (sprejet 13. septembra 2017);
  • nove predloge za čisto, konkurenčno in povezano mobilnost, vključno s strožjimi standardi za emisije ogljikovega dioksida za osebna in kombinirana vozila, akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva v podporo uvajanju polnilne infrastrukture ter ukrepe za spodbujanje avtonomne vožnje (jesen 2017).

Uresničevanje te celostne strategije v praksi je skupna odgovornost. Njen uspeh je odvisen od prizadevanj in sodelovanja institucij EU, držav članic, regij in, kar je najpomembneje, dejavne vloge same industrije.

Ozadje

Evropska industrija je močna in je v številnih sektorjih ohranila vodilni položaj na svetovnih trgih. Industrija predstavlja dve tretjini izvoza EU in zagotavlja delovna mesta 32 milijonom prebivalcev, od tega je 1,5 milijona teh delovnih mest nastalo od leta 2013. Če želimo ohraniti in okrepiti konkurenčno prednost evropske industrije, pa si je treba prizadevati za njeno posodobitev, zato je industrija je v središču političnih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije. Vse politike Komisije so usmerjene v krepitev vloge industrije, da bi nastajala nova delovna mesta, da bi izboljšali konkurenčnost Evrope, spodbujali naložbe in inovacije v čiste in digitalne tehnologije ter zaščitili evropske regije in delavce, na katere spremembe v industriji najbolj vplivajo.

Nove proizvodne tehnologije spreminjajo evropsko industrijsko pokrajino in imajo vse pomembnejšo vlogo pri sposobnosti evropskih podjetij, da so konkurenčna na svetovni ravni. Prek številnih kanalov spodbujajo ustvarjanje delovnih mest, tehnologije, ki pripomorejo k večji produktivnosti, pa lahko koristijo širšemu gospodarstvu. Prav tako imajo lahko večji vpliv na naravo in dostopnost dela. Prihodnost evropske industrije bo odvisna od njene sposobnosti, da se neprestano prilagaja in uvaja inovacije; za to so potrebne naložbe v nove tehnologije in sprejemanje sprememb, ki jih prinašata večja digitalizacija in prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Hkrati je svetovna konkurenca ostrejša kot kdaj koli, prednosti globalizacije in tehnološkega napredka pa so neenakomerno porazdeljene znotraj naših družb. Junckerjeva Komisija si prizadeva za rešitev tega problema.

Predsednik Juncker je v političnih smernicah poudaril pomen močne in visoko učinkovite industrije za prihodnost evropskega gospodarstva. Ustvarjanje delovnih mest in rasti z inovacijami in naložbami je od takrat v središču ključnih pobud Komisije. Junckerjev načrt (naložbeni načrt za Evropo) in unija kapitalskih trgov pomagata mobilizirati sredstva za spodbujanje okrevanja gospodarstva, podpora EU za inovacije pa pomaga izkoristiti prednosti industriji in zlasti MSP. Evropa je s svojimi pobudami za krožno gospodarstvo, čisto energijo in nizkoogljično gospodarstvo na čelu globalnih prizadevanj za nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Ključne omogočitvene tehnologije pomagajo industriji pri konkuriranju na globalni ravni, strategija za enotni digitalni trg, spremljajoča strategija za digitalizacijo industrije in akcijski načrt za 5G v Evropi podjetjem pomagata pri izkoriščanju razvoja in oblikovanju pravilno delujočega podatkovnega gospodarstva, strategija za enotni trg industriji omogoča dostop do trga s 500 milijoni potrošnikov in povezovanje vrednostnih verig brez carin ali tehničnih ovir, nov program znanj in spretnosti za Evropo pa pripomore k temu, da so zaposleni v industriji opremljeni z boljšimi znanji in spretnosti.

Te horizontalne politike, ki zadevajo vse industrije, dopolnjuje več posebnih politik za strateške sektorje, vključno z vesoljsko strategijo za nadaljevanje oblikovanja močne in konkurenčne evropske vesoljske industrije, predlogom za evropski obrambni sklad, ki bo deloval kot katalizator za konkurenčno in inovativno evropsko obrambno industrijo, ter širokim naborom pobud za čisto, trajnostno in konkurenčno avtomobilsko industrijo (vključno s pobudo Evropa v gibanju, ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzročajo avtomobili, in ukrepom GEAR2030) ter sporočilom o jeklarski industriji za zagotavljanje, da lahko evropska jeklarska industrija pošteno konkurira na svetovnih trgih. 

 

Več informacij:

IP/17/3185

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar