Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Stanje v Uniji v letu 2017 – trgovinski sveženj: Evropska komisija predlagala okvir za pregled neposrednih tujih naložb

Bruselj, 14. septembra 2017

Stanje v Uniji v letu 2017 – trgovinski sveženj: Evropska komisija predlagala okvir za pregled neposrednih tujih naložb

1

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je 13. septembra v letnem govoru o stanju v Uniji dejal: „Naj povem enkrat za vselej: nismo naivni zagovorniki proste trgovine. Evropa mora vedno braniti svoje strateške interese. Zato danes predlagamo nov okvir EU za pregledovanje naložb. Če želi tuje podjetje v državni lasti kupiti evropsko pristanišče, del naše energetske infrastrukture ali podjetje za obrambno tehnologijo, bi o tem morala potekati razprava, prodaja pa bi morala teči pregledno in nadzorovano. Naša politična odgovornost je, da vemo, kaj se dogaja pri nas doma, da lahko po potrebi poskrbimo za našo kolektivno varnost.“

Evropska komisija je danes predstavila predloge o vzpostavitvi evropskega okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji. Vzporedno s tem bo začela podrobno analizo tokov neposrednih tujih naložb v EU in ustanovila skupino za usklajevanje z državami članicami, ki bo pomagala pri opredelitvi skupnih strateških vprašanj in rešitev na področju neposrednih tujih naložb.

Podpredsednik Jyrki Katainen je povedal: „EU ima in bo še naprej imela eno izmed najbolj odprtih naložbenih ureditev na svetu. Neposredne tuje naložbe so pomemben vir rasti, delovnih mest in inovacij. Vendar ne moremo prezreti dejstva, da lahko v nekaterih primerih tuji prevzemi škodijo našim interesom.

Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je povedala: „Cilj našega predloga je, da bi EU prek nediskriminatornega, preglednega in predvidljivega okvira ostala odprta za tuje naložbe. Z evropskim okvirom za pregled neposrednih tujih naložb se bomo lahko skupaj odzvali in zaščitili evropske strateške interese, če bodo ogroženi.“

EU ima eno izmed najbolj odprtih naložbenih ureditev na svetu, odprtost za tuje naložbe pa je določena tudi v pogodbah EU. Vendar lahko v nekaterih primerih tuji vlagatelji poskušajo pridobiti strateška sredstva, ki jim omogočajo, da nadzorujejo evropska podjetja, katerih dejavnosti so ključne za našo varnost in javni red, ali vplivajo nanje. To vključuje dejavnosti, ki so povezane z upravljanjem ali zagotavljanjem kritičnih tehnologij, infrastruktur, virov ali občutljivih informacij. Na teh strateških področjih lahko prevzemi s strani tujih podjetij v državni lasti ali pod državnim nadzorom tretjim državam omogočijo uporabo teh sredstev, da bi zmanjšale tehnološko prednost EU ali ogrozile našo varnost ali javni red.

Komisija predlaga nov pravni okvir, da bi lahko Evropa zaščitila svoje bistvene interese. To vključuje:

  • evropski okvir za pregled neposrednih tujih naložb s strani držav članic zaradi varnosti ali javnega reda, vključno z obveznostmi glede preglednosti, pravilom enakega obravnavanja tujih naložb različnega izvora ter obveznostjo zagotavljanja ustreznih možnosti pravnega varstva v zvezi z odločitvami, sprejetimi na podlagi teh mehanizmov pregleda;
  • mehanizem sodelovanja med državami članicami in Komisijo, ki se lahko aktivira, kadar bi lahko posamezna tuja naložba v eni ali več državah članicah ogrozila varnost ali javni red v drugih državah članicah;
  • pregled s strani Evropske komisije zaradi varnosti ali javnega reda v primerih, ko bi lahko neposredne tuje naložbe v državah članicah vplivale na projekte ali programe v interesu Unije. To vključuje projekte in programe na področju raziskav (Obzorje 2020), vesolja (Galileo), prometa (vseevropska prometna omrežja – TEN-T), energije (TEN-E) in telekomunikacij.

Novi okvir za pregled naložb na ravni EU bo zagotavljal preglednost in predvidljivost za vlagatelje in nacionalne vlade. Temeljil bo na nacionalnih mehanizmih pregleda, ki so že uvedeni v 12 državah članicah[1], in ne bo vplival na zmožnost držav članic EU, da sprejmejo nove mehanizme pregleda ali so še naprej brez takih nacionalnih mehanizmov. Ko gre za odločitve o neposrednih tujih naložbah, bo evropski okvir ohranil potrebno nacionalno prožnost. Države članice bodo tako imele zadnjo besedo v vsakem pregledu naložb.

Predlagano uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb v EU morajo potrditi Evropski parlament in države članice EU v Svetu (redni zakonodajni postopek). Da bi prihranili čas, Evropska komisija vzporedno predlaga, da se takoj začne delo na dveh dodatnih ukrepih.

Prvič, Komisija bo ustanovila skupino za usklajevanje glede vhodnih neposrednih tujih naložb, ki bo obravnavala vsa vprašanja na področju uporabe predlagane uredbe o pregledu in omogočala tudi širšo razpravo. Njene široke pristojnosti bodo zajemale opredelitev sektorjev in sredstev, ki imajo strateške posledice z vidika varnosti, javnega reda in/ali nadzora kritičnih sredstev na nacionalni, čezmejni ali evropski ravni. Skupini bo predsedovala Komisija, sestavljena pa bo iz predstavnikov vseh držav članic.

Izmenjevala si bo informacije in dobre prakse, analizirala neposredne tuje naložbe in razpravljala o skupnih vprašanjih, kot so subvencije in druge prakse tretjih držav, ki olajšujejo strateške prevzeme.

Drugič, Komisija bo do konca leta 2018 izvedla poglobljeno analizo tokov neposrednih tujih naložb v EU, pri čemer se bo osredotočila na strateške sektorje (kot so energija, vesolje in promet) in sredstva (ključne tehnologije, kritična infrastruktura in občutljivi podatki), katerih nadzor bi lahko vzbujal pomisleke glede varnosti ali javnega reda. To še zlasti velja, kadar je vlagatelj v lasti ali pod nadzorom tretje države ali kadar prejema znatne državne subvencije. Komisija bo v sodelovanju z državami članicami zbirala podrobne podatke, analizirala trende in ocenila učinek naložb, med drugim tudi s študijami primerov.

Ozadje

EU ima eno izmed najbolj odprtih naložbenih ureditev na svetu, skupno pa imajo njene države članice najmanj omejitev za neposredne tuje naložbe na svetu. To je izrecno priznal tudi OECD v svojem indeksu regulativne restriktivnosti glede neposrednih tujih naložb, ki meri zakonske ovire za tuje naložbe v več kot 60 državah.

V razmisleku Komisije z dne 10. maja 2017 o izkoriščanju globalizacije so bili priznani vse večji pomisleki glede strateških prevzemov evropskih podjetij s ključnimi tehnologijami s strani tujih vlagateljev. Zaradi teh pomislekov so se pojavili dvomi o ustreznosti sedanjega regulativnega okvira.

Evropski svet je junija 2017 pozdravil pobudo Komisije o izkoriščanju globalizacije, zlasti v zvezi z analizo naložb iz tretjih držav v strateške sektorje.

Evropski parlament je pozval Komisijo, naj skupaj z državami članicami „pregleda neposredne tuje naložbe v EU iz tretjih držav v strateške industrijske panoge, infrastrukturo in ključne tehnologije prihodnosti ali druga sredstva, ki so pomembna zaradi varnosti in zaščite dostopa do njih“.

Več informacij

Informativno gradivo s predstavitvijo predloga Komisije

Predlagana uredba

Sporočilo o spodbujanju neposrednih tujih naložb in zaščiti bistvenih interesov

Delovni dokument služb Komisije

Razmislek Komisije o izkoriščanju globalizacije

Sklepi Evropskega sveta o izkoriščanju globalizacije in analizi naložb iz tretjih držav v strateške sektorje

 

[1] Avstrija, Danska, Nemčija, Finska, Francija, Latvija, Litva, Italija, Poljska, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo.

IP/17/3183

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar