Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Zimski sveženj evropskega semestra: pregled napredka držav članic pri gospodarskih in socialnih prednostnih nalogah

Bruselj, 22. februarja 2017

Evropska komisija je danes objavila letno analizo gospodarskih in socialnih razmer v državah članicah, ki vključuje oceno preostalih neravnotežij.

Hkrati je objavila tudi poročilo o izvajanju fiskalnega dogovora, poročilo, v katerem analizira zadolženost Italije, in poročilo o napačnem prikazovanju statističnih podatkov v Avstriji, ki ga spremlja predlog Svetu za naložitev globe.

Države članice napredujejo pri izvajanju lani prejetih priporočil za posamezna področja politike, osredotočenih na tri prednostne stebre t. i. „tvornega trikotnika“, ki zajema spodbujanje naložb, nadaljevanje strukturnih reform in zagotavljanje odgovornih fiskalnih politik. Ta ocena napredka držav članic je del letnega cikla usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU, imenovanega „zimski sveženj evropskega semestra“. Sveženj sledi gospodarski napovedi, ki je bila objavljena prejšnji teden.

Današnjih 27 poročil o državah (za vse države članice razen Grčije, ki je v posebnem programu za makroekonomsko prilagoditev) vsebuje letno analizo služb Komisije o razmerah v gospodarstvih držav članic, po potrebi pa tudi oceno makroekonomskih neravnotežij. Z današnjim svežnjem se po novembrski objavi letnega pregleda rasti za leto 2017 in priporočil za območje evra, v katerih so določene prednostne naloge za naslednje leto na evropski ravni, pozornost preusmerja na nacionalno razsežnost evropskega semestra, spomladi pa bodo objavljena še priporočila za posamezne države.

Zgodnja objava poročil o državah pred predložitvijo nacionalnih programov in objavo posodobljenih priporočil za posamezne države je del prizadevanj Junckerjeve Komisije za racionalizacijo in okrepitev evropskega semestra. Njen namen je, da se omogoči dovolj časa za dialog z državami članicami o evropskih in nacionalnih prednostnih nalogah ter upošteva večji poudarek na zaposlovanju in socialnih vidikih.

Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je povedal: „Današnja analiza kaže, da naša strategija, ki temelji na krepitvi naložb, nadaljevanju strukturnih reform in preudarnih proračunskih politikah, prinaša rezultate, zato ljudem ne smemo dajati obljub, ki jih ni mogoče uresničiti, ampak moramo vztrajati na zastavljeni poti ter se spoprijemati s posledicami krize in strukturnimi slabostmi v naših gospodarstvih. Nacionalne politike in politike EU morajo biti namenjene doseganju večje odpornosti naših gospodarstev in zagotavljanju, da gospodarsko okrevanje občutijo vsi.“

Evropska komisarka Marianne Thyssen, pristojna za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile, je dejala: „Evropa resnično napreduje. Zaposlenost še naprej raste, pa tudi plače so se začele krepiti. Vrnitev zmerne rasti moramo zdaj izkoristiti za še odločnejši boj proti tveganju revščine, dohodkovne neenakosti in neenakih možnosti.“

Evropski komisar Pierre Moscovici, pristojen za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino, je povedal: „V zadnjih dvanajstih mesecih so številne države članice EU še bolj napredovale pri reševanju svojih glavnih gospodarskih izzivov, čeprav še ne dovolj. Ob veliki negotovosti, s katero smo soočeni, je jasno, da bo te izzive mogoče rešiti le z odločnim pristopom vlad, ki so trenutno na oblasti, in njihovih naslednic.“

Analiza, predstavljena v današnjih poročilih o državah, kaže, da gospodarsko okrevanje v večini držav članic prispeva k zmanjševanju stopenj brezposelnosti, čeprav so te še vedno višje kot pred krizo. Poglobljeni pregledi, vsebovani v nekaterih poročilih, kažejo, da se veliki primanjkljaji na tekočih računih ustrezno zmanjšujejo in da so se visok zasebni, javni in zunanji dolg, izraženi kot delež bruto domačega proizvoda, začeli krčiti. Še vedno pa je nekaj tveganj: visoki presežki na tekočih računih se prilagajajo le v omejenem obsegu, visoka raven slabih posojil pa obremenjuje finančni sektor v nekaterih državah članicah.

Komisija je novembra lani začela poglobljene preglede za 13 držav članic, da bi ugotovila, ali so v njih prisotna makroekonomska neravnotežja, ter ocenila resnost teh neravnotežij. V vseh 13 državah, za katere je bil letos opravljen poglobljeni pregled, so bila lani prisotna neravnotežja ali čezmerna neravnotežja. Rezultati teh pregledov so vključeni v ustrezna poročila o državi.

Komisija je ugotovila, da se Finska trenutno ne sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. V preostalih 12 državah članicah so prisotna neravnotežja (6) ali čezmerna neravnotežja (6). Za teh 12 držav se bo še naprej izvajalo posebno spremljanje, prilagojeno obsegu in vrsti njihovih neravnotežij, ki bo osredotočeno na njihove odzive na posameznih področjih politike, in sicer prek okrepljenega dialoga z nacionalnimi organi, strokovnih misij in poročil o napredku. Povzetek ugotovitev poglobljenih pregledov:

  • za Bolgarijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Portugalsko in Ciper so bila ugotovljena čezmerna ekonomska neravnotežja,
  • za Nemčijo, Irsko, Španijo, Nizozemsko, Slovenijo in Švedsko so bila ugotovljena ekonomska neravnotežja,
  • za Finsko niso bila ugotovljena ekonomska neravnotežja.

Poročilo o prenosu fiskalnega dogovora

Kolegij je danes sprejel tudi sporočilo in poročilo o prenosu fiskalnega dogovora v nacionalno zakonodajo. Fiskalni dogovor je osrednji element medvladne Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU). Dogovor 22 držav članic (države članice območja evra ter Bolgarija, Danska, Romunija) zavezuje k načelom okrepljene fiskalne discipline in pravilu o uravnoteženem proračunu s popravljalnim mehanizmom. Zasnovan je bil kot del odziva EU na gospodarsko in finančno krizo in od njegove sklenitve so bili nekateri njegovi elementi vključeni v zakonodajo EU.

Današnje poročilo kaže, da so vse države članice, ki sodelujejo v fiskalnem dogovoru, njegovo vsebino že prenesle v svoje nacionalne fiskalne okvire. Nacionalni modeli se razlikujejo, vendar je to naravna posledica okvira, določenega s Pogodbo, ki določa samo načela in razmeroma splošne zahteve.

Ko so se države dogovorile o fiskalnem dogovoru, ni bilo mogoče skleniti ustrezne pogodbe v okviru pravnega reda EU, zato je bila kot način sklenitve izbrana medvladna pogodba. Vendar so predvideni koraki za vključitev Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji v pravo EU, kar naj bi pripomoglo k povečanju demokratične odgovornosti in legitimnosti v celotni Uniji.

Poročilo o zadolženosti Italije

Komisija je sprejela tudi poročilo o Italiji v skladu s členom 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerem je pregledala, ali država izpolnjuje merilo glede dolga iz Pakta za stabilnost in rast ter referenčno hitrost zmanjševanja dolga za približevanje temu merilu.

V poročilu ugotavlja, da je treba trenutno šteti, da merilo glede dolga, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, ni izpolnjeno, razen če bodo do aprila 2017 verodostojno uvedeni dodatni strukturni ukrepi v vrednosti vsaj 0,2 % BDP, za katere se je vlada zavezala, da jih bo sprejela najpozneje do navedenega datuma, da bi zmanjšala vrzel do ravni, pri kateri bi bila v letu 2017 (in torej tudi v letu 2016) večinoma skladna s preventivnim delom.

Vendar bo Komisija odločitev o tem, ali naj priporoči začetek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, sprejela šele na podlagi svoje pomladanske napovedi 2017, pri čemer bo upoštevala podatke o realizaciji za leto 2016 in izvajanje fiskalnih zavez, ki so jih italijanski organi sprejeli februarja 2017.

Poročilo o napačnem prikazovanju statističnih podatkov in predlog za sklep Sveta za naložitev globe Avstriji

Komisija je danes sprejela tudi predlog izvedbenega sklepa Sveta, ki Avstriji nalaga plačilo globe v višini 29,8 milijona EUR zaradi napačnega prikazovanja nekaterih podatkov o javnem dolgu. Po preiskavi in izmenjavi informacij z avstrijskimi organi je Komisija ugotovila, da je zaradi hude malomarnosti državnih subjektov dežele Salzburg prišlo do napačnega prikazovanja statističnih podatkov o primanjkljaju in dolgu Avstrije za obdobje 2008–2012, ki jih je Avstrija predložila Eurostatu v letih 2012 in 2013. Podatki o avstrijskem dolgu in primanjkljaju so bili nato še enkrat popravljeni aprila 2014, od takrat pa jih Eurostat objavlja brez pridržkov.

Naslednji koraki v okviru evropskega semestra

Svet naj bi razpravljal o poročilih Komisije o državah in rezultatih poglobljenih pregledov, nato pa bo Komisija organizirala dvostranska srečanja z državami članicami, na katerih bodo obravnavana poročila o njih. Države članice bodo obiskali podpredsedniki Komisije in komisarji, ki se bodo srečali s predstavniki vlad in nacionalnih parlamentov, socialnimi partnerji in drugimi deležniki. Te razprave sledijo večji vključenosti držav članic v proces pred objavo poročil o državah in naj bi se nadaljevale tudi pred pripravo njihovih nacionalnih programov reform ter programov za stabilnost ali konvergenčnih programov.

Komisija predlaga, naj države članice poskrbijo za tesno sodelovanje nacionalnih parlamentov in socialnih partnerjev ter zagotovijo, da bo odgovornost za reformni proces prevzel širši krog deležnikov. Države članice bodo zlasti pozvane, naj pojasnijo, kako so v pripravo programa vključeni regionalni in lokalni organi, saj je tudi uspešnost izvajanja odvisna od različnih ravni države.

Spomladi bo Komisija predlagala nov sklop priporočil za posamezne države.

Ozadje

Zgodnja objava poročil o državah je del prizadevanja Junckerjeve Komisije za racionalizacijo in okrepitev evropskega semestra v skladu s poročilom petih predsednikov in koraki, ki jih je Komisija napovedala za dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije. Spremembe so bile uvedene, da se omogoči učinkovit dialog o evropskih prednostnih nalogah, vključno z izzivi v območju evra, na začetku cikla evropskega semestra, in da se zagotovi več časa za dialog z državami članicami in deležniki na vseh ravneh. Današnja poročila odražajo tudi večji poudarek, ki ga Komisija v evropskem semestru namenja zaposlovanju in socialnim vidikom.

Komisija je lani poskrbela tudi za večjo jasnost in preglednost postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, saj je zmanjšala število kategorij neravnotežij s šest na štiri: ni neravnotežij, neravnotežja, čezmerna neravnotežja in čezmerna neravnotežja s popravljalnimi ukrepi (postopek v zvezi s čezmernimi neravnotežji). To je bilo napovedano v sporočilu o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije iz oktobra 2015.

Dodatne informacije

Memo

Sporočilo o poročilih o državah

Poročila o državah

Sporočilo in poročilo o fiskalnem dogovoru

Poročilo o zadolženosti Italije

Predlog sklepa Sveta za naložitev globe Avstriji

Memo o Avstriji

Poročilo o Avstriji

Zimska gospodarska napoved 2017

Začetek evropskega semestra za leto 2017: jesenski sveženj

Poročilo o mehanizmu opozarjanja 2017

 

IP/17/308

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar