Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Storitveno gospodarstvo, ki deluje v prid Evropejcem

Bruselj, 10. januarja 2017

Evropska komisija danes predstavlja ambiciozen in uravnotežen sveženj ukrepov, s katerimi bodo podjetja in strokovnjaki lažje zagotavljali storitve 500 milijonom potencialnih potrošnikov v EU.

Nov zagon za storitveni sektor bo koristil potrošnikom, iskalcem zaposlitve in podjetjem ter bo ustvaril gospodarsko rast po vsej Evropi.

Današnji predlogi kot del kažipota iz strategije za enotni trg uresničujejo politično zavezo predsednika Junckerja glede sprostitve celotnega potenciala enotnega trga, ki naj postane odskočna deska za uspešno uveljavitev evropskih podjetij v svetu. Ta cilj je bil potrjen v sklepih Evropskega sveta iz decembra 2015, junija 2016 in decembra 2016. Predlagani ukrepi naj bi ponudnikom storitev olajšali krmarjenje med upravnimi formalnostmi, državam članicam pa pomagali ugotoviti, katere zahteve v zvezi s strokovnjaki, ki opravljajo svoje storitve na domačem trgu ali čez mejo, so preveč obremenilne ali zastarele. Komisija se namesto na spremembo obstoječih predpisov EU na področju storitev osredotoča na zagotavljanje njihovega boljšega izvajanja, saj je iz dokazov razvidno, da bi izkoriščanje njihovega polnega potenciala močno spodbudilo gospodarstvo EU.

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je dejal: „Ovire za trgovino na področju storitev so tudi ovire za konkurenčnost. Boljša uporaba enotnega trga za storitve bo evropskim podjetjem pomagala pri ustvarjanju delovnih mest in čezmejni širitvi, kar bo zagotovilo večjo izbiro storitev po boljših cenah, pri čemer se bodo ohranili visoki standardi za evropske potrošnike in delavce. Danes predlagamo poenostavitev postopkov za ponudnike čezmejnih storitev ter tudi nov in sodobnejši način za sodelovanje držav članic pri reguliranju storitvenih sektorjev.“

Evropska komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Elżbieta Bieńkowska pa je dodala: „Storitve predstavljajo dve tretjini gospodarstva EU in ustvarijo 90 % novih delovnih mest. Vendar enotni trg – ta biser, ki ga prepogosto jemljemo za samoumevnega – na področju storitev ne deluje dobro. Zato zapravljamo pomemben potencial za zaposlovanje in rast. Danes dajemo storitvenemu sektorju nov zagon, s katerim bo Evropa postala svetovno vozlišče za zagotavljanje, kupovanje in razvijanje novih storitev.“

Štiri konkretne pobude, ki jih je danes sprejela Komisija, zajemajo:

  • novo evropsko storitveno e-izkaznico: poenostavljen elektronki postopek bo ponudnikom poslovnih storitev (npr. inženirskim podjetjem, svetovalcem na področju informacijske tehnologije, organizatorjem sejmov) in gradbenih storitev olajšal izpolnjevanje upravnih formalnosti, ki so potrebne za opravljanje storitev v tujini. Ponudniki storitev bodo preprosto navezali stik z enim samim sogovornikom v svoji matični državi in v svojem jeziku. Sogovornik iz matične države bi nato preveril potrebne podatke in jih posredoval državi članici gostiteljici. Država članica gostiteljica ohranja pravico, da uporabi svoje regulativne zahteve in odloči, ali lahko vložnik opravlja storitve na njenem ozemlju. E-izkaznica ne bi vplivala na obstoječe obveznosti delodajalcev ali pravice delavcev;
  • oceno sorazmernosti nacionalnih predpisov o poklicnih storitvah: približno 50 milijonov ljudi – 22 % evropske delovne sile – je zaposlenih v poklicih, za opravljanje katerih se zahtevajo posebne kvalifikacije, za nekatere, npr. farmacevte ali arhitekte, pa je značilna tudi zaščita naziva. Regulacija je pogosto zagotovljena za številne poklice, npr. tiste, ki so povezani z zdravjem in varnostjo. V številnih primerih pa lahko nepotrebno obremenilni in zastareli predpisi kvalificiranim kandidatom nerazumno otežujejo dostop do teh delovnih mest, kar škodi tudi potrošnikom. EU poklicev ne regulira ali deregulira – to ostaja v nacionalni pristojnosti. Vendar mora na podlagi zakonodaje EU država članica odločiti, ali so nove nacionalne poklicne zahteve potrebne in uravnotežene. Komisija za zagotovitev skladnega in doslednega pristopa predlaga, da se poenostavi in pojasni, kako bi morale države članice pred sprejetjem ali spremembo nacionalnih predpisov o poklicnih storitvah opraviti celovit in pregleden preskus sorazmernosti;
  • smernice za nacionalne reforme na področju regulacije poklicev: medsebojno ocenjevanje, ki je bilo med letoma 2014 in 2016 izvedeno v državah članicah, je pokazalo, da imajo tiste med njimi, ki so odprle svoje storitvene trge (npr. Italija, Poljska, Portugalska in Španija), zdaj koristi od večje izbire storitev po boljših cenah, pri čemer so ohranile visoke standarde za potrošnike in delavce. Komisija danes ponuja smernice o potrebah po nacionalnih reformah na področju regulacije poklicnih storitev z velikim potencialom na področju rasti in zaposlovanja: arhitekti, inženirji, odvetniki, računovodje, patentni zastopniki, nepremičninski posredniki in turistični vodniki. Države članice so pozvane, da ocenijo, ali poklicne zahteve izpolnjujejo zastavljene nacionalne cilje na področju javne politike. Te smernice dopolnjujejo ocene v okviru evropskega semestra s posebno obravnavo zahtev, ki veljajo za navedene poklice;
  • izboljšanje priglasitve osnutkov nacionalnih zakonov o storitvah: zakonodaja EU od držav članic že zahteva priglasitev osnutkov nacionalnih predpisov o storitvah Komisiji, kar izvršilnemu organu EU in drugim državam članicam omogoča, da že v začetni fazi postopka izrazijo morebitne pomisleke glede možnih neskladij z zakonodajo EU. Komisija danes predlaga izboljšave tega mehanizma, da bi bil postopek hitrejši, učinkovitejši in preglednejši.

Ozadje

Čeprav storitve predstavljajo dve tretjini gospodarstva EU in okoli 90 % novo ustvarjenih delovnih mest, storitveni sektor slabo deluje. Rast produktivnosti sektorja je nizka in preostali del sveta nas dohiteva. Ovire onemogočajo ustanavljanje in širitev podjetij ter povzročajo višje cene in manj izbire za potrošnike. Poleg tega je uspešnost proizvodne industrije vse bolj povezana s konkurenčnostjo storitev. Ovire za trgovino na področju storitev na enotnem trgu so tako tudi ovire za konkurenčnost proizvodne industrije EU. Da bi ta trend obrnili ter ustvarili dodatna delovna mesta in rast, morajo države članice spodbuditi razvoj storitvenega gospodarstva in bolje izkoristiti potencial enotnega trga na področju storitev.

Več informacij

Pogosta vprašanja – MEMO/17/11

Predlog za storitveno e-izkaznico

Predlog za postopek priglasitve storitev

Predlog za preskus sorazmernosti

Smernice o priporočilih za reforme na področju regulacije poklicnih storitev

Factsheet

IP/17/23

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar