Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Varnostna unija: zatiranje nezakonitega uvoza kulturnih dobrin, ki se izkoriščajo za financiranje terorizma

Bruselj, 13. julija 2017

Varnostna unija: zatiranje nezakonitega uvoza kulturnih dobrin, ki se izkoriščajo za financiranje terorizma

Evropska komisija je danes predstavila nova pravila za zajezitev nezakonitega uvoza kulturnih dobrin iz tretjih držav in trgovanja z njimi, ki sta pogosto povezana s financiranjem terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti. Današnji predlog je eden od zadnjih ukrepov iz akcijskega načrta Komisije za okrepitev boja proti financiranju terorizma. Predlog bo to trgovino zatrl pri samem viru, saj bo prepovedal uvoz kulturnih dobrin v EU, ki so bile nezakonito izvožene iz držav njihovega izvora. Predstavljen je bil le nekaj dni za tem, ko je skupina G-20 v Hamburgu države pozvala, naj zajezijo financiranje terorizma, vključno s krajo in tihotapljenjem antikvitet.

Prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans je povedal: „Denar je kot kisik za teroristične organizacije, kot je Daiš. Z novimi ukrepi želimo onemogočiti njihove vire financiranja. To vključuje trgovino s kulturnimi dobrinami, saj se teroristi financirajo s plenjenjem arheoloških najdišč in nezakonito prodajo predmetov kulturne dediščine. Ta predlog daje carinskim organom ustrezna orodja, s katerimi bodo lahko zagotovili, da je trg EU zaprt za takšno blago.“

Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dejal: „Nezakonita trgovina s kulturnimi dobrinami je izredno zaskrbljujoča. Povzroči lahko veliko škodo kulturni dediščini držav, ki si lahko najmanj privoščijo varovanje svojih interesov, in se neposredno uporabi za financiranje terorističnih dejanj, zato jo je treba zatreti pri samem viru.“ 

Evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tibor Navracsics je dodal: „Kraja kulturnih dobrin in nezakonita trgovina z njimi državljanom držav, iz katerih izvirajo, odvzameta del kulturne identitete in uničujeta kulturno dediščino človeštva. Danes smo pokazali, da je Komisija zavezana varovanju te skupne dediščine, ki jo bomo počastili tudi z evropskim letom kulturne dediščine 2018.“

EU trenutno uporablja prepoved na blago iz Iraka in Sirije, vendar nima splošnega okvira za uvoz predmetov kulturne dediščine. Brezvestni izvozniki in uvozniki lahko izkoriščajo sedanja pravila in ustvarjene dobičke uporabljajo za financiranje nezakonitih dejavnosti, kot je terorizem. Zaradi različnih in neučinkovitih nacionalnih zakonodaj na tem področju je potrebno ukrepanje na ravni EU, da bi se zagotovila usklajena obravnava uvoza kulturnih dobrin na celotni zunanji meji EU. To bo prispevalo k preprečevanju nezakonitega vnosa kulturnih dobrin v EU, ki povzroča neposredno škodo kulturni, zgodovinski in arheološki dediščini držav njihovega izvora.

Novi ukrepi so bili načrtovani že v Komisijini evropski agendi za varnost in z njo povezanem akcijskem načrtu iz leta 2016 za okrepitev boja proti financiranju terorizma. Države članice EU so februarja 2016 opozorile na pomen nujne okrepitve boja proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami, Komisijo pa so pozvale, naj v ta namen čim prej predlaga zakonodajne ukrepe.

Nova pravila so vrsta ukrepov, zaradi katerih bo v prihodnje veliko težje uvažati kulturne dobrine nezakonitega izvora. Med te ukrepe sodijo:

nova skupna opredelitev pojma „kulturne dobrine“ na ravni EU pri uvozu, ki zajema širok razpon predmetov, vključno z arheološkimi najdbami, starodavnimi rokopisi, ostanki zgodovinskih spomenikov, umetniškimi deli, zbirkami in antikvitetami. Nova pravila se bodo uporabljala samo za kulturne dobrine, ki so dokazano izpostavljene največjemu tveganju, tj. tiste, ki so v trenutku uvoza stare najmanj 250 let;

‒ uvedba novega sistema dovoljenj za uvoz arheoloških predmetov, delov spomenikov ter starodavnih rokopisov in knjig. Uvozniki bodo morali pred uvozom takšnih dobrin v EU od pristojnih carinskih organov EU pridobiti dovoljenje za uvoz;

‒ za uvoznike drugih kategorij kulturnih dobrin se bo uporabljal strožji sistem potrjevanja, saj bodo morali predložiti podpisano izjavo kot dokaz, da so bile dobrine zakonito izvožene iz tretje države;

– carinski organi bodo imeli tudi pooblastila, da blago zasežejo in zadržijo, če ne bo mogoče dokazati, da je bilo zakonito izvoženo.

Predvidene so kampanje za ozaveščanje kupcev kulturnih dobrin, med katerimi so profesionalni uvozniki umetnin in kupci umetniških del v Evropi. Vzporedno s tem bodo države članice organizirale usposabljanja carinskih uradnikov in drugih organov kazenskega pregona, da bi lahko lažje prepoznavali sumljive pošiljke in učinkoviteje sodelovali pri preprečevanju nedovoljene trgovine.

Države članice EU bodo morale zagotoviti, da bodo veljale učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitelje, zlasti za tiste, ki dajo lažno izjavo ali predložijo lažne informacije.

Ozadje

Vojskujoče se frakcije in teroristične skupine so po vsem svetu zagrešile vrsto zločinov zoper našo skupno kulturno dediščino. Po podatkih novejših poročil se dragocena umetniška in kiparska dela ter arheološki artefakti iz nekaterih tretjih držav uvažajo in prodajajo v EU, dobički pa se v nekaterih primerih lahko uporabijo za financiranje terorističnih dejavnosti.

Države članice EU za uvoz in gibanje umetniških del in antikvitet trenutno uporabljajo splošno carinsko zakonodajo ali carinski zakonik Unije. Za kulturne dobrine iz Iraka in Sirije se uporablja tudi posebna zakonodaja. V zadnjih letih je postalo vse bolj očitno, da ta pravila ne zadoščajo v boju proti nezakoniti trgovini s kulturnimi dobrinami.

Julija 2017 je skupina G-20 države pozvala, naj „obravnavajo vse alternativne vire financiranja terorizma, vključno [...] s krajo in tihotapljenjem antikvitet“. Prav tako je skupina G-7 pozvala k ukrepanju v zvezi s temi dejavnostmi v tretjih državah. 

Na pomen varstva kulturne dediščine bo v letu 2018 opozorilo tudi evropsko leto kulturne dediščine s številnimi dejavnostmi na vseh ravneh – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni. Cilj tega leta je prikazati pomen kulturne dediščine in spodbuditi inovativne in privlačne načine za njeno ohranjanje, da bodo v njej lahko uživale tudi prihodnje generacije.

Vrednost prodaje na svetovnem trgu pristnih umetnin in antikvitet je bila za leto 2016 ocenjena na 56 milijard evrov, od tega je prodaja na evropskem trgu skupno znašala okoli 19 milijard evrov.

Nadaljnji koraki

Predlog za uredbo bo zdaj predložen Evropskemu parlamentu in Svetu EU. Komisija upa, da bo hitro sprejet v postopku soodločanja.

Več informacij

Vprašanja in odgovori glede novega predloga za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami

Spletna stran GD TAXUD o novem predlogu za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami

Več informacij o evropskem letu kulturne dediščine

IP/17/1932

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar