Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Osrednja sredozemska pot: Komisija predlaga akcijski načrt za podporo Italiji, zmanjšanje pritiska in povečanje solidarnosti

Strasbourg, 4. julija 2017

Ker so razmere na osrednji sredozemski poti vedno bolj pereče, Komisija danes predlaga vrsto takojšnjih ukrepov, ki jih lahko sprejmejo države članice EU, Komisija in agencije EU ter Italija.

Ob upoštevanju prizadevanj v preteklih dveh letih za reševanje življenj na morju in upravljanje vedno večjega števila prihodov po osrednji sredozemski poti morajo zdaj glede na vedno bolj pereče razmere in v skladu z zavezami, ki so jih sprejeli voditelji EU, vsi akterji okrepiti in pospešiti svoja prizadevanja. Današnji ukrepi bi morali biti podlaga za razprave na neformalnem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve v četrtek v Talinu.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „Izredno težke razmere v Sredozemlju so realnost, ki ni niti nova niti prehodnega značaja. V zadnjih dveh letih in pol smo naredili ogromen korak na poti do resnične evropske migracijske politike, vendar pereče razmere zdaj od nas zahtevajo, da močno pospešimo naše skupno delo in Italije ne prepustimo same sebi. Svoja prizadevanja moramo osredotočiti na solidarnost, tj. solidarnost s tistimi, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, ter z državami članicami, ki so najbolj obremenjene. Hkrati moramo Libiji pomagati v boju proti tihotapcem in povečati mejni nadzor, s čimer bomo zmanjšali število nevarnih potovanj v Evropo.“

Ukrepi za podporo Italiji in zmanjšanje migracijskih tokov

Evropska komisija predlaga sveženj ukrepov, ki jih je treba sprejeti takoj, da se pospešijo skupna prizadevanja Evropske unije na osrednji sredozemski poti, ki zajema zlasti naslednje:

Komisija bo:

  • še povečala zmogljivosti libijskih organov s projektom, vrednim 46 milijonov EUR, ki ga je pripravila skupaj z Italijo;
  • podprla vzpostavitev popolnoma operativnega centra za usklajevanje reševanja na morju v Libiji;
  • povečala financiranje za upravljanje migracij v Italiji z dodatnimi 35 milijoni EUR, ki se bodo lahko uporabili takoj;
  • zagotovila celovito mobilizacijo agencij EU:
    • Evropski azilni podporni urad (EASO) je pripravljen povečati število mobilnih skupin, ki podpirajo obdelavo prošenj;
    • evropska mejna in obalna straža bi morala nemudoma pregledati predloge Italije v zvezi s skupno operacijo Triton;
    • nabor evropske mejne in obalne straže za hitri odziv, ki ga sestavlja več kot 500 strokovnjakov za vračanje, je pripravljen na napotitev na zahtevo Italije;
  • že danes začela in financirala novo sprejemanje zavez za preselitev, zlasti iz Libije, Egipta, Nigra, Etiopije in Sudana, v sodelovanju z UNHCR ;
  • sodelovala z Libijo, da okrepi nadzor na južni meji, v sodelovanju z državami Sahela G5 in državami članicami ob finančni podpori EU;
  • povečala prizadevanja, ob podpori držav članic, da se dosežejo sporazumi o ponovnem sprejemu (ali enakovredni neformalni sporazumi) z državami izvora in tranzita;
  • še naprej sodelovala z Nigrom in Malijem v partnerskem okviru, da se preprečijo gibanja proti Libiji;
  • še naprej sodelovala z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), da se pospeši pomoč pri prostovoljnem vračanju iz Libije in Nigra v države izvora, vključno z zagotavljanjem dodatnih finančnih sredstev;
  • ob uporabi tako pozitivne kot tudi negativne spodbude skupaj z državami članicami zagotavljala popolno izvajanje partnerskega okvira, in to ne samo v prvotnih petih prednostnih državah;
  • poleg 200 milijonov EUR, mobiliziranih v letu 2017 za oddelek za Severno Afriko iz Skrbniškega sklada EU-Afrika, iz proračuna EU in od držav članic zagotovila enakovredno financiranje za leto 2018 in naprej (glej razpredelnico).

Države članice bi morale:

  • v veliko večji meri prispevati v Skrbniški sklad EU-Afrika in tako dopolniti 2,6 milijarde EUR prispevkov iz omejenega proračuna EU v skladu s svojimi zavezami iz novembra 2015 (glej razpredelnico);
  • pospešiti premestitve iz Italije s hitrejšim odzivanjem na zahteve Italije, povečanjem zavez in pogostejšim sprejemanjem zavez;
  • skupaj s Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje sodelovati s Tunizijo, Egiptom in Alžirijo in jih spodbujati k vključitvi v mrežo Seahorse Mediterranean ter Tunizijo, Libijo in Egipt pozvati, naj sporočajo območja iskanja in reševanja ter vzpostavijo uradni center za usklajevanje reševanja na morju;
  • skupaj z Evropskim parlamentom pospešiti razprave o reformi dublinskega sistema za dodeljevanje prošenj za azil v EU, da se zagotovi stabilnejši okvir za obravnavanje takih izzivov v prihodnosti;
  • mobilizirati svoje zmogljivosti in tako skupaj z zmogljivostmi evropske mejne in obalne straže podpreti vračanje migrantov brez urejenega statusa iz Italije.

Italija bi morala:

  • ob posvetovanju s službami Komisije in na podlagi dialoga z nevladnimi organizacijami sestaviti kodeks ravnanja za nevladne organizacije, ki izvajajo dejavnosti iskanja in reševanja v Sredozemlju;
  • izpolniti svoje zaveze glede premestitve, tako da:
    • čim prej registrira vse Eritrejce v Italiji;
    • centralizira in standardizira postopek premestitve;
    • omogoči premestitev mladoletnikov brez spremstva;
    • in pokaže večjo prožnost pri varnostnih pregledih, ki so dogovorjeni na dvostranski ravni z drugimi državami članicami;
  • hitro izvesti zakon Minniti, vključno:
    • omogočiti dodatne zmogljivosti žariščnih točk;
    • povečati sprejemne zmogljivosti in bistveno povečati zmogljivosti za pridržanje, da se čimprej doseže vsaj 3 000 mest;
    • podaljšati najdaljše obdobje pridržanja v skladu z zakonodajo EU;
    • in znatno pospešiti obravnavo prošenj za azil na pritožbeni stopnji;
  • pospešiti vračanje, tako da:
    • uporablja pospešene postopke vračanja;
    • razširi uporabo hitrega postopka in razlogov za nedopustnost;
    • razvije nacionalni seznam varnih držav izvora;
    • izda odločbe o vračanju vzporedno in skupaj z odločbami azilu;
    • preuči uporabo omejitev glede bivališča;
    • ne izdaja potnih listin prosilcem za azil.

Celotni akcijski načrt Komisije je na voljo tukaj.

Nadaljnji koraki

Komisija sodeluje skupaj z estonskim predsedstvom Sveta, ukrepi, predstavljeni danes, pa bi morali biti podlaga za razprave o takojšnji podpori Italiji, ki bo potekala na neformalnem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve v četrtek v Talinu.

Ozadje

Evropska unija in njene države članice so postopoma opredelile odločnejši in bolj izoblikovan politični odziv, da bi rešile življenja in bolje upravljale migracijske tokove v osrednjem Sredozemlju (glej tukaj).

Vendar so smrtne žrtve in stalni migracijski tokovi večinoma ekonomskih migrantov na osrednji sredozemski poti strukturni izziv in še vedno ostajajo pereče vprašanje, ki zbuja resno zaskrbljenost.

Na Evropskem svetu 22. in 23. junija 2017 so se voditelji zavezali, da bodo odločno in takoj ukrepali „z izboljšanjem usklajevanja in uresničevanja vseh elementov, vključenih v izjavo z Malte, partnerski okvir in skupni akcijski načrt iz Vallette, in to podpreti z zadostnimi finančnimi sredstvi.“

Komisija danes nadalje ukrepa tako, da opredeljuje, kateri akter lahko in mora sprejeti določeni ukrep, da izpolni navedene zaveze.

Italija je že začela izvajati pomembne korake glede upravljanja migracij, da se podpre sodelovanje z Libijo in nadalje izboljša izvajanje migracijske politike EU v Italiji. Z nedavno sprejetim zakonom Minniti bo italijanski azilni sistem in sistem za vračanje učinkovitejši, kot je zdaj, saj omogoča hitro identificiranje tistih, ki jih je treba zaščititi, in hkrati sprejemanje ukrepov, ki lahko olajšajo hitro vračanje ekonomskih migrantov.

Več informacij

Akcijski načrt Komisije

Informativni pregled: Osrednja sredozemska pot Akcijski načrt Komisije za podporo Italiji in zajezitev migracijskih tokov

Informativni pregled: Prispevki EU in držav članic v Skrbniški sklad EU-Afrika

Sporočilo iz januarja 2017: Migracije na osrednji sredozemski poti. Upravljanje tokov, reševanje življenj.

 

 

 

 

PRILOGA: AKCIJSKI NAČRT EVROPSKE KOMISIJE O UKREPIH V PODPORO ITALIJI TER ZA ZMANJŠANJE PRITISKA NA OSREDNJI SREDOZEMSKI POTI IN POVEČANJE SOLIDARNOSTI

Smrtne žrtve in stalni migracijski tokovi pretežno ekonomskih migrantov na osrednji sredozemski poti so strukturni izziv, kar je še vedno zelo pereče vprašanje, ki zbuja resno zaskrbljenost, ne le za Evropo, temveč tudi za celotno afriško celino. Italijanski minister za notranje zadeve Marco Minniti je 30. junija na predsednika Sveta ministrov, estonskega ministra za notranje zadeve Andresa Anvelta in komisarja za migracije in notranje zadeve Dimitrisa Avramopulosa naslovil pismo, v katerem je opozoril, da razmere v Italiji kmalu ne bodo več vzdržne. Vprašanje migracij v osrednjem Sredozemlju bo na dnevnem redu neformalnega srečanja ministrov za pravosodje in notranje zadeve, ki bo potekalo 6. in 7. julija. To je prispevek Komisije za razpravo na tem srečanju in ne izključuje nadaljnjih ukrepov na podlagi izida razprav in dogodkov na terenu.

 

I. Ukrepi za zmanjšanje migracijskega pritiska na osrednji sredozemski poti in povečanje solidarnosti

·         Boljše usklajevanje dejavnosti iskanja in reševanja v osrednjem Sredozemlju:

o   Italija bi morala v sodelovanju s Komisijo in na podlagi dialoga z nevladnimi organizacijami pripraviti kodeks ravnanja za nevladne organizacije, vključene v dejavnosti iskanja in reševanja. Takšen kodeks ravnanja bi lahko odobril Svet;

o   boljše sodelovanje med italijanskim centrom za usklajevanje reševanja na morju in sosednjimi tovrstnimi centri, kjer so ustanovljeni, ali druge oblike operativnega sodelovanja, da se zagotovi pravočasno in učinkovito ukrepanje;

o   Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morala nujno proučiti predloge Italije v zvezi s skupno operacijo Triton;

o   severnoafriške partnerje, zlasti Tunizijo, Egipt in Libijo, bi bilo treba spodbujati k uradni določitvi območij iskanja in reševanja ter ustanovitvi centrov za usklajevanje reševanja na morju. V ta namen bi morala Italija hitro izvesti tekočo študijo izvedljivosti italijanske obalne straže glede libijske zmogljivosti za iskanje in reševanje, da bi pospešili ustanovitev popolnoma operativnega centra za usklajevanje reševanja na morju v Libiji, saj bi to Libiji omogočilo, da prevzame odgovornost za organizacijo/usklajevanje bistveno večjega števila operacij iskanja in reševanja kot doslej;

o   Tunizijo, Egipt in Alžirijo bi bilo treba spodbujati k vključitvi v mrežo Seahorse Mediterranean.

 

·         Okrepitev ukrepov za povečanje zmogljivosti Libijcev za nadzor meja:

o   tekoče dejavnosti usposabljanja libijske obalne straže je treba dodatno okrepiti, z libijskimi organi pa je treba zaključiti določitev prioritet glede potreb po opremi in vzdrževanju;

o   odbor skrbniškega sklada EU bi moral do konca julija sprejeti projekt v višini 46 milijonov evrov o upravljanju meja na morju in kopnem v Libiji, ki ga je Italija pripravila skupaj s Komisijo.

 

·         Okrepitev ukrepov za zmanjšanje migracijskega pritiska na Libijo ter boj proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi:

o   izmenjavo informacij med zadevnimi misijami skupne varnostne in obrambne politike ter evropsko mejno in obalno stražo in Europolom bi bilo treba okrepiti in to izrecno predvideti v revidiranem mandatu;

o   pomoč pri prostovoljnem vračanju iz Libije in Nigra v izvorne države v okviru skupne pobude z Mednarodno organizacijo za migracije bi bilo treba pospešiti in ji nameniti dodatna sredstva, če so potrebna;

o   Komisija bo sprožila novo napoved zavez za preselitev oseb v sodelovanju z UNHCR, pri čemer naj bi bile najprej na vrsti osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Libije, Egipta, Nigra, Etiopije in Sudana; 

o   EU in države članice bodo okrepile svoje sodelovanje z Nigrom in Malijem za preprečevanje premikov proti Libiji;

o   EU in države članice bi morale sodelovati z Libijo z namenom znatne in hitre okrepitve mejnega nadzora na zunanjih libijskih mejah (zlasti južnih), da bi se zaustavili nadaljnji tokovi v Libijo. To vključuje okrepljeno sodelovanje z državami Sahela G5 in ustanovitev njihovih skupnih sil v skladu z odločitvijo na zadnjem vrhu skupine G5, in sicer s finančno podporo EU v višini 50 milijonov evrov in s ciljem ponovne uvedbe nadzora na mejah na tranzitnih območjih Malija, Burkina Fasa in Nigra;

o   EU in države članice bi morale pospešiti izvajanje partnerskih okvirov, in to ne samo v sedanjih petih partnerskih državah, z uporabo pozitivnih in negativnih vzvodov, zlasti za glavne izvorne države, vključno z uporabo vizumskih vzvodov, kot je ustrezno.

 

·         Doseganje resničnega napredka pri vračanju migrantov brez urejenega statusa

o   EU bi morala:

§  ob polni podpori držav članic brez odlašanja in z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov in spodbud vzpostaviti dobro delujoče sporazume o ponovnem sprejemu in praktične ureditve s tretjimi državami;

§  na prošnjo Italije v celoti mobilizirati zmogljivosti držav članic ter evropske mejne in obalne straže, da se podpre vračanje migrantov brez urejenega statusa, zlasti z napotitvijo evropskih skupin za posredovanje za vračanje iz razpoložljivih skupin in z organizacijo operacij vračanja, ki vključujejo čarterske in komercialne lete.

o   Italija bi morala:

§  uporabljati pospešene postopke vračanja;

§  za nekatere kategorije zavrnjenih prosilcev za azil skupaj z odločbo o azilu takoj izdati odločbo o vrnitvi;

§  povečati uporabo postopkov za pomoč pri prostovoljnem vračanju in reintegracijo v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije.

 

·         Izpolnjevanje vseh obstoječih zavez glede premestitve

o   Države članice morajo pospešiti premestitve iz Italije, in sicer z večjo prožnostjo pri sprejemanju prosilcev, ki jih Italija predlaga za premestitev, hitrejšim odzivanjem na prošnje Italije, povečanjem svojih zavez in pogostejšim sprejemanjem zavez.

o   Italija bi morala nujno registrirati vse Eritrejce, ki so v Italiji, centralizirati postopek premestitve v namenskih centrih za premestitev in standardizirati postopek za premestitev mladoletnikov brez spremstva. Poleg tega bi morala Italija ostati prožna in z nekaterimi državami članicami sprejeti dvostranske dogovore za dodatne varnostne preglede. Italija bi morala olajšati izvajanje kampanje Evropskega azilnega podpornega urada za identifikacijo in registracijo za premestitev vseh potencialnih prosilcev, ki so prispeli v letih 2016 in 2017 in so še vedno v Italiji.

 

·         Države članice bi morale v skladu z navedenimi zavezami nujno zagotoviti dodatna sredstva za skrbniški sklad EU, zlasti njegov oddelek za Severno Afriko, da se zagotovi njegova vzdržnost za leto 2018 in pozneje. EU je za leto 2017 namenila dodatnih 200 milijonov evrov, ki bodo kmalu dodeljeni in pogodbe bodo podpisane. Zdaj dejavno določa dodatno financiranje za leto 2018 iz proračuna EU.

 

II. Pospešitev izvajanja migracijske politike EU z Italijo

Poleg ukrepov za izboljšanje upravljanja tokov na osrednji sredozemski poti obstajajo ukrepi, ki jih je mogoče sprejeti za izboljšanje izvajanja migracijske politike EU v Italiji. Cilj pred kratkim sprejetega zakona Minniti je povečati učinkovitost italijanskega azilnega sistema in sistema vračanja, in sicer s hitrim identificiranjem tistih, ki potrebujejo zaščito, ter hkratnim sprejemanjem ukrepov, ki lahko olajšajo hitro vračanje ekonomskih migrantov, ki predstavljajo veliko večino migrantov, ki prihajajo v Italijo.

 

·         Italija bi morala pospešiti polno izvajanje zakona Minniti, kar vključuje:

o   znatno povečanje obstoječih zmogljivosti stacionarnih žariščnih točk (trenutnih 1 600 mest bi bilo treba najmanj podvojiti). Dodatne zmogljivosti žariščnih točk bi morale prav tako zagotoviti 100-odstotno identifikacijo, registracijo in odvzem prstnih odtisov vseh migrantov. To bi omogočilo, da izkrcanje, začetno preverjanje in usmerjanje prek azilnega postopka ali postopka vračanja potekajo predvsem na žariščnih točkah (preverjanje prosilcev in usmerjanje). Vsaka žariščna točka mora imeti dovolj terminalov za Eurodac, vizumski informacijski sistem in sistem za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov;

o   znatno povečanje splošnih strukturnih sprejemnih zmogljivosti;

o   nujno znatno povečanje zmogljivosti za pridržanje na vsaj 3 000 mest. V skladu s priporočilom Komisije o izvajanju direktive o vračanju bi bilo treba podaljšati trenutno najdaljše mogoče obdobje pridržanja in v celoti izkoristiti rok, ki ga dovoljuje zakonodaja EU;

o   zagotavljanje zadostnih zmogljivosti pravosodnih organov ter znatno hitrejše obravnavanje prošenj na prvi in na pritožbeni stopnji.

 

·         EU bi morala povečati financiranje za upravljanje migracij v Italiji

o   Kot kratkoročni ukrep bi se lahko za podporo izvajanju Minnitijevih reform takoj namenilo dodatnih 35 milijonov evrov.

 

·         Poleg tega bi morala Italija sprejeti naslednje ukrepe

o   uporaba hitrih postopkov, pri čemer se vloga obravnava, medtem ko je prosilec v zaprtem centru, da se preprečijo pobegi migrantov in olajša vračanje tistih, ki so vložili nedopustne ali očitno neutemeljene zahtevke;

o   večja uporaba razlogov za nedopustnost v ustreznih primerih, zlasti za razglasitev vlog za nedopustne na podlagi koncepta prve države azila ali koncepta varne tretje države, in večja uporaba pospešenih postopkov, zlasti če prosilec prihaja iz „varne izvorne države“ ali zavaja organe. Razmislek o pripravi nacionalnega seznama „varnih izvornih držav“, pri čemer je treba prednost dati vključitvi najpogostejših izvornih držav migrantov, ki prihajajo v Italijo. Za zagotovitev evropske pokritosti bi bili koristni sklepi Sveta, ki opredeljujejo varne izvorne države;

o   uporaba omejitev glede prebivališča/prostega gibanja in preprečevanje zagotavljanja potovalnih dokumentov prosilcem za azil, da se preprečijo sekundarna gibanja, razen iz „resnih humanitarnih razlogov“, kadar je to ustrezno.

 

·         Nadaljnja podpora Evropskega azilnega podpornega urada bi morala biti na voljo za dodatne ukrepe, zlasti za uporabo hitrih postopkov.

 

III. K trajnostnemu kriznemu upravljanju

Da bi imela ureditev za obravnavo kriznih razmer trdnejše temelje, je nujno, da Evropski parlament in Svet dosežeta napredek pri pogajanjih o dublinskem predlogu. Prenovljeni dublinski sistem kot del celovitega pristopa, vključno z vrsto ukrepov, opredeljenih v tem obvestilu, je rešitev za izkazovanje solidarnosti z Italijo in drugimi državami članicami pod pritiskom, obenem pa bi bile odgovornosti jasno opredeljene.

IP/17/1882

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar