Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Protimonopolna politika: Komisija kaznovala Google z 2,42 milijardami evrov globe zaradi zlorabe prevladujočega položaja njegovega iskalnika z dajanjem nezakonite prednosti lastni storitvi primerjave cen

Bruselj, 27. junija 2017

Evropska komisija je podjetju Google naložila globo v višini 2,42 milijard evrov zaradi kršenja protimonopolnih pravil EU. Google je zlorabil svoj prevladujoči položaj na trgu kot iskalnik, tako da je dajal nezakonito prednost drugemu Googlovemu izdelku, storitvi primerjave cen.

Podjetje mora v 90 dneh opustiti to prakso, sicer mu grozi denarna kazen v višini do 5 % povprečnega dnevnega svetovnega prometa podjetja Alphabet, ki je matična družba podjetja Google.

Komisarka Margrethe Vestager, ki je pristojna za politiko konkurence, je dejala: „Google je ustvaril številne inovativne izdelke in storitve, ki so izboljšali naše življenje. To je dobro. Toda pri Googlovi strategiji za storitev primerjave cen ni šlo zgolj za pridobivanje strank s ponujanjem boljšega proizvoda od tistih, ki jih ponuja konkurenca. Namesto tega je Google zlorabil svoj prevladujoči položaj na trgu kot iskalnik, tako da je svojo storitev primerjave cen v rezultatih iskanja uvrščal višje, rezultate konkurentov pa nižje.

To dejanje podjetja Google je nezakonito v skladu s protimonopolnimi pravili EU. Drugim podjetjem namreč onemogoča inovativnost in konkuriranje na podlagi kakovosti. Najpomembneje pa je, da evropskim potrošnikom preprečuje resnično izbiro storitev in uživanje koristi inovacij v celoti.“

Googlova strategija za storitev primerjave cen

Googlov vodilni proizvod je iskalnik Google, ki nudi rezultate iskanja potrošnikom, ti pa to storitev plačajo s svojimi podatki. Vir skoraj 90 % Googlovih prihodkov so oglasi, kot na primer tisti, ki se potrošniku prikažejo v odgovor na poizvedbo.

Leta 2004 je Google vstopil na ločen trg storitev primerjave cen v Evropi s proizvodom, ki se je najprej imenoval Froogle, se nato leta 2008 preimenoval v „Google Product Search“, od leta 2013 pa se imenuje „Google Shopping“. Storitev potrošnikom omogoča primerjavo izdelkov in cen na spletu ter iskanje ponudb spletnih trgovcev na drobno vseh vrst, vključno s spletnimi trgovinami proizvajalcev, platformami (npr. Amazon in eBay) in drugimi prodajalci.

Ko je Google vstopil na trge primerjave cen s proizvodom Froogle, so na tem trgu že delovala številna uveljavljena podjetja. Aktualni dokazi podjetja Google kažejo, da se je to zavedalo Frooglove razmeroma slabe tržne uspešnosti (v enem izmed notranjih dokumentov iz leta 2006 je navedeno, da "Froogle simply doesn't work" / „Froogle preprosto ne deluje“).

Konkurenčnost storitev primerjave cen je v veliki meri odvisna od prometa. Več prometa pomeni več klikov, kar ustvarja prihodke. Poleg tega več prometa tudi pritegne več trgovcev na drobno, ki želijo svoje proizvode vključiti v storitev primerjave cen. Glede na Googlov prevladujoči položaj na področju splošnega spletnega iskanja je njegov iskalnik pomemben vir prometa za storitev primerjave cen.

Google je leta 2008 na evropskih trgih začel izvajati bistveno spremembo strategije za uveljavljanje svoje storitve primerjave cen. Ta strategija se je oprla na Googlov prevladujoči položaj na področju splošnega spletnega iskanja, namesto da bi Google na trgih primerjave cen konkuriral na podlagi kakovosti:

  • Google je lastno storitev primerjave cen sistematično uvrščal na vidno mesto: kadar potrošnik v iskalnik Google vnese poizvedbo, v zvezi s katero želi Googlova storitev primerjave cen pokazati rezultate, so ti prikazani na vrhu seznama zadetkov iskanja ali v njegovi bližini.
  • Google je zniževal uvrstitev konkurenčnih storitev primerjave cen v rezultatih iskanja: konkurenčne storitve primerjave cen se uvrščajo v Googlove rezultate iskanja na podlagi Googlovih generičnih iskalnih algoritmov. Google je tem algoritmom dodal več meril, zaradi katerih so konkurenčne storitve primerjave cen uvrščene nižje. Dokazi kažejo, da je celo najvišje uvrščena konkurenčna storitev v povprečju navedena šele na četrti strani Googlovih rezultatov iskanja, druge pa so uvrščene še nižje. Googlova lastna storitev primerjave cen ni predmet Googlovih generičnih iskalnih algoritmov in tudi ne takšnih zniževanj uvrstitve.

Posledično je Googlova storitev primerjave cen v Googlovih rezultatih iskanja veliko vidnejša potrošnikom, medtem ko so konkurenčne storitve primerjave cen precej manj vidne.

Dokazi kažejo, da potrošniki veliko pogosteje kliknejo na rezultate, ki so vidnejši, tj. uvrščeni višje v Googlovih rezultatih iskanja. Celo na računalniku je deset najvišje uvrščenih splošnih rezultatov iskanja na prvi strani skupaj na splošno deležnih približno 95 % vseh klikov med splošnimi rezultati iskanja (rezultat na samem vrhu pa prejme približno 35 % vseh klikov). Prvi rezultat na drugi strani Googlovih splošnih rezultatov iskanja prejme le okoli 1 % vseh klikov. Tega ni mogoče razložiti samo z dejstvom, da je prvi rezultat bolj ustrezen, saj dokazi kažejo tudi, da se s premikom prvega rezultata na tretje mesto število klikov zmanjša za približno 50 %. Na mobilnih napravah je ta pojav zaradi precej manjše velikosti zaslona še bolj izrazit.

To pomeni, da je Google z uvrščanjem izključno lastne storitve primerjave cen na vidno mesto in nižanjem uvrstitve konkurentov svoji storitvi primerjave cen dajal precejšnjo prednost v primerjavi s konkurenti.

Kršenje protimonopolnih pravil EU

Googlovo ravnanje pomeni zlorabo Googlovega prevladujočega položaja na področju splošnega spletnega iskanja z oviranjem konkurence na trgih primerjave cen.

Prevladujoči položaj na trgu kot tak ni nezakonit v skladu s protimonopolnimi pravili EU. Vendar imajo podjetja s prevladujočim položajem posebno odgovornost, da svojega močnega položaja ne zlorabljajo z omejevanjem konkurence na trgu, kjer imajo prevladujoči položaj, ali na različnih trgih.

  • Današnji sklep ugotavlja, da ima Google prevladujoči položaj na trgih splošnega spletnega iskanja v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), tj. v vseh 31 državah EGP. Ugotovljeno je bilo, da ima Google prevladujoči položaj na trgih splošnega spletnega iskanja v vseh državah EGP od leta 2008, razen na Češkem, kjer je bil ugotovljen prevladujoči položaj od leta 2011. Ta ocena temelji na dejstvu, da je imel Googlov iskalnik v vseh državah EGP zelo visoke tržne deleže, ki so v večini držav presegali 90 %. Tako stanje je trajalo ves čas vsaj od leta 2008, tj. v obdobju, ki ga je proučila Komisija. Obstajajo tudi znatne ovire za vstop na te trge, deloma zaradi učinkov omrežja: z naraščajočim številom uporabnikov, ki uporabljajo iskalnik, postaja ta vedno bolj privlačen za oglaševalce. Ustvarjeni dobiček se lahko nato uporabi za privabljanje še več potrošnikov. Podobno je podatke o potrošnikih, ki jih zbere iskalnik, mogoče uporabiti za izboljšanje rezultatov.
  • Google je zlorabil ta prevladujoči položaj na trgu z dajanjem nezakonite prednosti lastni storitvi primerjave cen. V rezultatih iskanja je na vidno mesto uvrščal izključno lastno storitev primerjave cen, obenem pa nižal uvrstitev konkurenčnih storitev. S tem je oviral konkurenco na trgih primerjave cen na podlagi kakovosti.

Google je to prakso uporabljal v vseh 13 državah EGP, kjer je uvedel storitev primerjave cen, kar je januarja 2008 najprej storil v Nemčiji in Združenem kraljestvu. Prakso je nato oktobra 2010 razširil na Francijo, maja 2011 na Italijo, Nizozemsko in Španijo, februarja 2013 na Češko in novembra 2013 na Avstrijo, Belgijo, Dansko, Norveško, Poljsko in Švedsko.

image EN

 

Učinek nezakonitega ravnanja podjetja Google

Googlovo nezakonito ravnanje je imelo velik vpliv na konkurenco med Googlovo lastno storitvijo primerjave cen in konkurenčnimi storitvami. Googlovo ravnanje je omogočalo občutno povečanje prometa za Googlovo storitev primerjave cen na račun njenih konkurentov in v škodo evropskih potrošnikov.

Glede na Googlov prevladujoči položaj na področju splošnega spletnega iskanja je njegov iskalnik pomemben vir prometa. Posledica Googlovega nezakonitega ravnanja je bilo znatno povečanje prometa za Googlovo storitev primerjave cen, medtem ko so konkurenti trajno utrpeli precejšnjo izgubo prometa.

  • Od začetka posameznih zlorab je Googlova storitev primerjave cen dosegla 45-kratno povečanje prometa v Združenem kraljestvu, 35-kratno v Nemčiji, 19-kratno v Franciji, 29-kratno na Nizozemskem, 17-kratno v Španiji in 14-kratno v Italiji.
  • Na drugi strani pa se je z zniževanjem uvrstitve konkurenčnih storitev primerjave cen s strani Googla njihov promet močno zmanjšal. Komisija je na primer našla konkretne dokaze nenadnega upada prometa na nekaterih konkurenčnih spletnih straneh za kar 85 % v Združenem kraljestvu, do 92 % v Nemčiji in 80 % v Franciji. Teh nenadnih padcev tudi ni bilo mogoče pojasniti z drugimi dejavniki. Nekateri konkurenti so se prilagodili in uspešno spet pridobili del prometa, vendar nikoli v celoti.

V kombinaciji z drugimi ugotovitvami Komisije to kaže, da je Googlovo ravnanje oviralo konkurenco na podlagi kakovosti na trgih storitev primerjave cen, zaradi česar so bili evropski potrošniki prikrajšani za resnično izbiro in inovacije.

Zbrani dokazi

Pri odločanju je Komisija zbrala in skrbno proučila vrsto dokazov, med drugim:

1)   aktualne dokumente podjetja Google in drugih udeležencev na trgu;

2)   zelo veliko količino podatkov iz realnega sveta, med njimi 5,2 terabajta dejanskih rezultatov iskanja na Googlu (približno 1,7 milijarde poizvedb);

3)   poskuse in raziskave, s katerimi je analizirala zlasti učinek vidnosti pri rezultatih iskanja na vedenje potrošnikov in stopnjo klikov na spletne povezave;

4)   finančne podatke in podatke o prometu, ki prikazujejo poslovno pomembnost vidnosti v Googlovih rezultatih iskanja in vpliv zniževanja uvrstitve; ter

5)   obsežno tržno raziskavo strank in konkurentov na zadevnih trgih (Komisija je poslala vprašalnike več sto podjetjem).

Posledice sklepa

Globa v višini 2 424 495 000 evrov, ki jo je določila Komisija, upošteva trajanje in težo kršitve. V skladu s smernicami Komisije o načinu določanja glob iz leta 2006 (glej sporočilo za medije in obvestilo) je bila višina globe izračunana na podlagi vrednosti prihodkov podjetja Google iz naslova storitve primerjave cen v 13 zadevnih državah EGP.

Sklep Komisije zahteva, da Google opusti nezakonito ravnanje v 90 dneh po začetku veljavnosti sklepa in se vzdrži vsakršnih ukrepov, ki bi imeli enak ali podoben cilj ali učinek. Komisija v sklepu zlasti zahteva, da mora Google upoštevati preprosto načelo enake obravnave konkurenčnih storitev za primerjavo cen in lastne storitve.

Google mora za uvrstitev in prikaz konkurenčnih storitev primerjave cen na straneh z Googlovimi rezultati iskanja uporabljati iste procese in metode kot za lastno storitev primerjave cen.

Za zagotovitev izpolnjevanja določb sklepa je odgovoren izključno Google, ki mora tudi pojasniti, kako namerava to storiti. Ne glede na to, katero možnost bo Google izbral, bo Komisija pozorno spremljala Googlovo izpolnjevanje zahtev, Google pa je dolžan Komisijo obveščati o svojih ukrepih (prvič v 60 dneh od začetka veljavnosti sklepa, nato pa z rednimi poročili).

Če Google sklepa Komisije ne bo upošteval, se mu zaradi neizpolnjevanje obveznosti lahko naloži plačilo v višini do 5 % povprečnega dnevnega svetovnega prometa podjetja Alphabet, matične družbe podjetja Google. Komisija bi morala takšno neizpolnjevanje ugotoviti v ločenem sklepu, plačila pa bi se terjala za nazaj od začetka neizpolnjevanja.

Google se bo najverjetneje moral soočiti tudi s civilnimi odškodninskimi tožbami, ki jih pred sodišči držav članic lahko vložijo vse osebe ali podjetja, ki so bili oškodovani zaradi njegovega protikonkurenčnega ravnanja. Nova direktiva o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil omogoča, da žrtve protikonkurenčnih ravnanj lažje dobijo odškodnino.

Druge zadeve v zvezi z Googlom

Komisija je že predhodno ugotovila, da je Google zlorabil prevladujoči položaj v dveh drugih zadevah, ki sta še v postopku preiskave. Gre za:

1)   operacijski sistem Android, v zvezi s katerim ima Komisija pomislek, da je Google zavrl izbiro in inovacije pri številnih mobilnih aplikacijah in storitvah, tako da je izvajal celovito strategijo na mobilnih napravah, s katero je želel zaščititi in razširiti svoj prevladujoči položaj na področju splošnega spletnega iskanja, in

2)   AdSense, v zvezi s katerim ima Komisija pomislek, da je Google zmanjšal izbiro, tako da je spletiščem tretjih strani preprečil pridobivanje oglasov od Googlovih konkurentov med spletnim iskanjem.

Komisija prav tako še naprej proučuje Googlovo obravnavo drugih Googlovih specializiranih storitev iskanja v rezultatih iskanja. Današnji sklep je precedens, ki vzpostavlja okvir za presojo zakonitosti takega ravnanja. Hkrati pa ne odpravlja potrebe po analizi vsakega posameznega primera, da se upoštevajo posebnosti vsakega trga.

Ozadje

Glej tudi informativni pregled.

Današnji sklep je naslovljen na podjetji Google Inc. in Alphabet Inc., matično družbo podjetja Google.

Člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člen 54 Sporazuma EGP prepovedujeta zlorabo prevladujočega položaja. Današnji sklep je bil sprejet po dveh obvestilih o nasprotovanju, ki sta bili podjetju Google poslani aprila 2015 in julija 2016.

Več informacij o tej preiskavi je na voljo na spletišču Komisije o konkurenci v javnem registru zadev pod številko zadeve 39740.

IP/17/1784

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar

Photos