Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Organom od danes pri boju proti kriminalu in terorizmu v pomoč „Evropski preiskovalni nalog“

Bruselj, 22. maja 2017

Z današnjim dnem začenja veljati „evropski preiskovalni nalog“, ki pravosodnim organom poenostavlja delo pri pridobivanju dokazov, ki so v drugi državi EU.

Če na primer francoski pravosodni organi sledijo teroristom, ki se skrivajo v Belgiji, lahko belgijske kolege zaprosijo, da v njihovem imenu zaslišijo priče ali izvedejo hišne preiskave. S tem orodjem bodo čezmejne kazenske preiskave enostavnejše in hitrejše.

Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Věra Jourová je povedala: „Storilci kaznivih dejanj in teroristi ne poznajo meja. Pravosodni organi bodo po zaslugi evropskega preiskovalnega naloga, ki jim je po novem na voljo, lažje uspešno sodelovali pri boju proti organiziranemu kriminalu, terorizmu, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in korupciji. Ta nalog jim bo omogočil hiter dostop do dokazov po vsej EU. Vse države članice pozivam, naj zaradi izboljšanja našega skupnega boja proti kriminalu in terorizmu začnejo evropski preiskovalni nalog izvajati čim prej. Junija bomo z državami članicami razpravljali tudi o rešitvah za lažje zbiranje in izmenjavo elektronskih dokazov. Zdaj je treba v celoti modernizirali orodja, ki so pravosodnim organom na voljo za opravljanje preiskav. “

Evropski preiskovalni nalog temelji na vzajemnem priznavanju, kar pomeni, da mora vsaka država EU priznati in izvesti zahtevo druge države na enak način, kot če bi obravnavala odločitev domačih organov.

Prednosti, ki jih prinaša evropski preiskovalni nalog:

  • Vzpostavlja enoten in celovit instrument z obsežnim področjem uporabe –nadomestil bo sedanji razdrobljeni pravni okvir za pridobivanje dokazov. Za sodelujoče države članice bo zajemal celoten postopek zbiranja dokazov, od zasega dokazov do posredovanja obstoječih dokazov.
  • Določa stroge roke za zbiranje zahtevanih dokazov – države članice imajo na voljo 30 dni za odločitev, ali bodo sprejele zahtevo. V primeru sprejetja začne teči 90-dnevni rok za izvedbo zahtevanih preiskovalnih ukrepov. Vsaka zamuda se sporoči državi članici EU, ki je izdala preiskovalni nalog.
  • Omejuje razloge za zavrnitev takih zahtev – organ prejemnik lahko izvršitev naloga zavrne samo v določenih okoliščinah, če je zahtevek na primer v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli države ali če škodi interesom nacionalne varnosti.
  • Zmanjšuje birokracijo z uvedbo enotnega standardnega obrazca v uradnem jeziku države izvršiteljice, ki ga uporabijo organi za zahtevo po pomoči pri pridobivanju dokazov.
  • Varuje temeljno pravico do obrambe – organ izdajatelj mora oceniti nujnost in sorazmernost zahtevanega preiskovalnega ukrepa. Evropski preiskovalni nalog mora izdati ali potrditi sodni organ, za izdajo pa lahko zaprosi tudi osumljenec ali obtoženec (ali njegov odvetnik v skladu s pravico do obrambe in nacionalnimi kazenskimi postopki). Države članice morajo zagotoviti pravna sredstva, ki so enakovredna razpoložljivim pravnim sredstvom v podobnih domačih primerih, zadevne osebe pa morajo o teh možnostih tudi ustrezno obvestiti.

Evropski preiskovalni nalog zlasti omogoča:

  • začasno premestitev pridržanih oseb za namene zbiranja dokazov,
  • pregled bančnih računov in finančnih operacij osumljenih ali obtoženih oseb,
  • tajne preiskave in prestrezanje telekomunikacij,
  • ukrepe za zavarovanje dokazov.

Tradicionalna preiskovalna orodja niso vedno prilagojena današnjemu digitalnemu okolju. Pravosodni organi potrebujejo možnosti za dostopanje do dokazov, shranjenih v oblaku v drugi državi članici ali drugje po svetu. Komisija si trenutno prizadeva najti rešitve za to, da bi pravosodni organi pridobili moderna preiskovalna orodja za enostavnejši dostop do elektronskih dokazov.

Naslednji koraki

Države članice so imele do danes, 22. maja 2017, čas za prenos evropskega preiskovalnega naloga v nacionalno zakonodajo. Zdaj bo Evropska komisija analizirala stanje na področju prenosa in spremljala tiste države članice, ki še niso sprejele potrebnih ukrepov.

Na zasedanju sveta za pravosodje 8. junija bo predstavila rešitve za izboljšanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov.

Ozadje

Direktiva temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb v zvezi z zbiranjem dokazov za uporabo v kazenskem postopku.

Ta direktiva se uporablja za vse države članice EU razen Danske in Irske, ki pri njej ne sodelujeta. Združeno kraljestvo se je odločilo, da bo pri predlagani direktivi sodelovalo. Ta direktiva nadomešča obstoječe sisteme medsebojne pravne pomoči v EU v zvezi s pridobivanjem dokazov, zlasti Konvencijo EU o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000 in Okvirni sklep 2003/577/PNZ o zasegu dokazov.

21. maja 2010 je sedem držav članic EU (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Estonija, Slovenija, Španija in Švedska) predložilo pobudo za evropski preiskovalni nalog (EPN). Direktivo sta skupaj sprejela Svet in Evropski parlament leta 2014.

Več informacij

Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah

Kazensko pravosodje – priznavanje dokazov

Varnostna unija: stanje po dveh letih

 

IP/17/1388

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar