Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Vrnitev k schengenski ureditvi: Komisija predlaga časovni načrt za ponovno in celovito vzpostavitev schengenskega sistema

Bruselj, 4. marca 2016

Vrnitev k schengenski ureditvi: Komisija predlaga časovni načrt za ponovno in celovito vzpostavitev schengenskega sistema

Komisija je danes predstavila podroben časovni načrt o konkretnih ukrepih, potrebnih za ponovno vzpostavitev reda pri upravljanju zunanjih in notranjih meja EU. Vzpostavitev schengenskega območja brez notranjih meja je prinesla pomembne koristi za evropske državljane in podjetja, a je begunska kriza zadnjih mesecev ta sistem postavila na hudo preizkušnjo. Evropski svet je na zasedanju 18. in 19. februarja določil jasen mandat za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja schengenskega območja. Ta vzpostavitev pa mora potekati usklajeno in države članice, ki se soočajo s težkimi razmerami, morajo biti deležne popolne podpore.

Prvi podpredsednik Frans Timmermans je dejal: „Schengensko območje je eden največjih dosežkov evropskega povezovanja, in če bi ga izgubili, bi nas to zelo drago stalo. Naš namen je čim prej, najpozneje pa do decembra 2016, odpraviti ves nadzor na notranjih mejah. Sedanji mozaik enostranskih odločitev je zato treba nadomestiti z usklajenim evropskim pristopom k začasnemu nadzoru meja v okviru schengenskih pravil. Medtem pa moramo v celoti izvajati ukrepe, ki smo jih določili v časovnem načrtu, ter tako okrepiti nadzor zunanje meje in izboljšati delovanje azilnega sistema. Prav tako moramo še naprej sodelovati s Turčijo za popolno izvajanje skupnega akcijskega načrta in znatno zmanjšati število prišlekov.“

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je dodal: „S tem časovnim načrtom predstavljamo naslednje korake, ki jih moramo narediti skupaj, da bi čim prej ponovno vzpostavili normalno delovanje schengenskega območja, to pa zahteva več pomembnih ukrepov. Prvič, vse države članice morajo upoštevati pravila in prišlekov nikakor ne smejo več preprosto spuščati naprej. Države članice morajo vstop omogočiti prosilcem za azil in ga zavrniti tistim, ki želijo državo le prečkati. Drugič, odpraviti moramo resne pomanjkljivosti na zunanjih mejah, saj je notranje območje brez nadzora meja mogoče le, če so zunanje meje dobro zavarovane. Zato morajo države članice brez odlašanja sprejeti decembra predstavljeni predlog Komisije o evropskem sistemu mejne in obalne straže, da bo ta sistem že poleti lahko začel delovati. Zdaj je čas, da države članice strnejo vrste v skupnem interesu zaščititi enega največjih dosežkov Unije.“

Cena opustitve schengenske ureditve

Začasni nadzor meja ovira prosto gibanje oseb in povzroča precejšnje gospodarske stroške. Komisija ocenjuje, da bi popolna ponovna uvedba nadzora meja v schengenskem območju povzročila takojšnje neposredne stroške v razponu med 5 in 18 milijardami EUR letno (ali 0,05 %–0,13 % BDP). Ti stroški bi bili sicer skoncentrirani na določene gospodarske subjekte in regije, a učinek na celotno gospodarstvo EU bi bil neizbežen. Na primer:

  • države članice, kot so Poljska, Nizozemska ali Nemčija, bi imele več kot 500 milijonov EUR dodatnih stroškov pri cestnem prevozu blaga, s katerim trgujejo;

  • španska in češka podjetja bi bremenili dodatni stroški, ki bi presegali 200 milijonov EUR;

  • nadzor meja bi 1,7 milijona čezmejnih delavcev stal od 1,3 do 5,2 milijarde EUR v smislu izgubljenega časa;

  • utegnili bi izgubiti vsaj 13 milijonov turističnih nočitev, kar bi skupaj zneslo 1,2 milijarde EUR;

  • ker bi bilo treba povečati število osebja za nadzor meja, bi imele vlade med 0,6 in 5,8 milijarde EUR upravnih stroškov.

Zagotavljanje varovanja zunanjih meja

Varovanje zunanjih meja EU ter zagotavljanje učinkovitega nadzora meja je predpogoj za območje prostega gibanja, odgovornost za to pa mora biti deljena. Komisija je decembra predstavila daljnosežen predlog evropskega sistema mejne in obalne straže. Nujno je, da Evropski parlament in Svet ta predlog sprejmeta najpozneje junija, da bo sistem poleti že lahko začel delovati. Komisija že danes poziva države članice in agencijo Frontex, naj začnejo s potrebnimi pripravami za vzpostavitev novega sistema, zlasti z opredelitvijo potrebnih človeških in tehničnih virov. Države članice poziva tudi, naj med tem izdatneje podprejo obstoječe operacije agencije Frontex.

Takojšnja podpora Grčiji

Ob tako velikem pritoku migrantov bi bila pod hudim pritiskom zunanja meja katere koli države članice. Zunanja meja v Grčiji je pod izjemno velikim pritiskom, zato je treba takoj odpraviti obstoječe pomanjkljivosti pri upravljanju meja. V prihodnjih mesecih je treba narediti več natančno opredeljenih korakov:

  • strokovnjaki Komisije v Grčiji bi morali še naprej sodelovati z grškimi organi in se usklajevati z drugimi udeleženimi akterji;

  • treba bi bilo izvajati 100-odstotno identifikacijo in registracijo vseh prišlekov, vključno s sistematičnim varnostnim preverjanjem podatkov o njih v podatkovnih zbirkah;

  • Grčija bi morala predstaviti akcijski načrt za izpolnjevanje priporočil schengenskega ocenjevanja in pripraviti oceno potreb, da bi ji lahko druge države članice, agencije EU in Komisija pravočasno zagotovile podporo;

  • agencija Frontex bi po potrebi morala takoj pripraviti nadaljnje napotitve skupin Evropskih mejnih policistov in do 22. marca razpisati dodatne pozive za prispevke;

  • druge države članice bi morale prevzeti odgovornost in se na te pozive v 10 dneh odzvati s človeškimi viri in tehnično opremo.

Izvajanje skupnega akcijskega načrta EU in Turčije ter prostovoljnega programa humanitarnega sprejema s Turčijo bi moralo voditi do hitrega zmanjšanja števila prišlekov v Grčijo. K zmanjšanju pritiska na Grčijo naj bi prispevalo tudi učinkovitejše izvajanje programov za nujno premestitev ter več vrnitev v Turčijo in države izvora.

Medtem so države ob zahodnobalkanski poti poostrile nadzor na mejah, pritok migrantov v Grčijo pa se nadaljuje, tako da jih je v tej državi vse več. Zato je toliko bolj nujno in potrebno, da države članice pospešijo izvajanje odločitev o premestitvi. Komisija bo podpirala prizadevanja za pospešitev premestitev in vsak mesec poročala o doseženem napredku. Na začetku tega tedna je Komisija predstavila predlog za novi instrument za nujno pomoč za hitrejše krizno odzivanje v EU.

Držati se je treba pravil in nehati ljudi spuščati naprej

Evropski svet se je na zasedanju 18. in 19. februarja jasno izrazil, da sedanja praksa, ko države članice ljudi preprosto spuščajo naprej, ni niti pravno niti politično sprejemljiva. Države članice morajo vsem osebam, ki na njihovih mejah zaprosijo za azil, omogočiti dostop do azilnih postopkov. Odločitev o tem, katera država članica je odgovorna za obravnavo teh prošenj, bi bilo treba sprejeti v skladu z zakonodajo EU, predvsem z obstoječim dublinskim sistemom. To pomeni, da mora obstajati resnična možnost, da se prosilci za azil vrnejo v državo prvega vstopa. Komisija zato predvideva, da bo še pred junijskim zasedanjem Evropskega sveta predstavila svojo oceno možnosti ponovne vzpostavitve dublinskih predaj Grčiji.

Hkrati bi države članice morale na meji zavrniti vstop državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop iz Zakonika o schengenskih mejah in ki niso zaprosili za azil, čeprav so za to imeli priložnost. Upoštevati bi bilo treba, da po pravu EU prosilci za azil nimajo pravice izbirati, katera država članica jim bo podelila zaščito. Vstop bi bilo treba zavračati na zunanjih schengenskih mejah in na mejah držav članic, ki so uvedle začasen nadzor na notranjih mejah. Učinkovito izvajanje teh politik bo prispevalo h krepitvi schengenskega in dublinskega sistema ter programa za nujno premestitev.

Nadzor na notranjih mejah: od mozaika enostranskih odločitev k usklajenemu pristopu

Začasni nadzor na notranjih mejah bi moral ostati izredna rešitev, ki je sorazmerna s ciljem ponovne vzpostavitve normalnega stanja v najkrajšem možnem času. Od septembra 2015 je iz razlogov, ki so povezani z begunsko krizo, osem držav ponovno uvedlo nadzor na svojih notranjih mejah. To so bili enostranski ukrepi v okviru Zakonika o schengenskih mejah (členi 23–25).

Če se bodo sedanji migracijski pritisk in resne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja nadaljevali po 12. maju, bi Komisija morala Svetu predstaviti predlog na podlagi člena 26(2) Zakonika o schengenskih mejah in mu predlagati usklajen pristop Unije k nadzoru na notranjih mejah, dokler se strukturne pomanjkljivosti ne odpravijo. Komisija bo na to možnost pripravljena ter bi brez odlašanja ukrepala in predlagala nadzor samo na določenih delih meja, kjer bi bil nujen in sorazmeren.

Cilj je, da se do decembra odpravi ves nadzor na notranjih mejah, kar naj bi omogočilo vrnitev k normalnemu delovanju schengenskega območja do konca leta 2016.

Več informacij

Sporočilo: Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt

Prilogi: Vrnitev k schengenski ureditvi – časovni načrt

Poročilo o napredku pri izvajanju pristopa žariščnih točk v Grčiji

Skupni akcijski načrt EU in Turčije – Tretje poročilo o izvajanju

Sporočilo za medije: Poročilo Komisije o napredku: Turčija korak bliže liberalizaciji vizumskega režima

INFORMATIVNI PREGLED: Obrazložitev schengenskih pravil

INFORMATIVNI PREGLED: Skupni akcijski načrt EU in Turčije – Poročilo o izvajanju

INFORMATIVNI PREGLED: Grčija: Poročilo o napredku

PRILOGA: ČASOVNI NAČRT

Časovni načrt za vrnitev k popolnoma delujočemu schengenskemu območju vključuje naslednje korake:

  • 4. marca (nato pa enkrat mesečno): Grčija poroča o svojem napredku pri izvajanju ukrepov, opredeljenih v priporočilu o ponovni vzpostavitvi predaj v skladu z dublinsko uredbo;

  • najpozneje 12. marca 2016: Grčija predloži svoj akcijski načrt za izvajanje priporočil Sveta skupaj z oceno potreb;

  • 16. marca 2016: sporočilo Komisije o reformi dublinske uredbe, ki temelji na cilju solidarnosti in pravične porazdelitve bremena med državami članicami;

  • 16. marca 2016: Komisija predstavi prvo poročilo o zavezah o premestitvi in preselitvi;

  • najpozneje 22. marca 2016: Frontex razpiše dodatne pozive za prispevke za nadaljnje napotitve skupin Evropskih mejnih policistov v podporo Grčiji;

  • najpozneje 1. aprila 2016: države članice se odzovejo na poziv Frontexa ter zagotovijo človeške vire in tehnično opremo;

  • najpozneje 12. aprila 2016: Komisija predstavi svojo oceno ustreznosti akcijskega načrta, ki ga bo predložila Grčija;

  • 16. aprila 2016: Komisija predstavi drugo poročilo o zavezah o premestitvi in preselitvi;

  • 11.–17. aprila 2016: skupina strokovnjakov držav članic in Komisije izvede schengensko ocenjevanje zračnih, kopenskih in morskih meja Grčije;

  • najpozneje 12. maja 2016: Grčija poroča o izvajanju priporočil Sveta;

  • 12. maja 2016: če resne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja niso odpravljene, Komisija predstavi predlog na podlagi člena 26(2) Zakonika o schengenskih mejah;

  • 13. maja 2016: če resne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja niso odpravljene, bi Svet moral sprejeti priporočilo na podlagi člena 26(2) Zakonika o schengenskih mejah za usklajen pristop k začasnemu nadzoru na notranjih mejah;

  • 16. maja 2016: Komisija predstavi tretje poročilo o zavezah o premestitvi in preselitvi;

  • najpozneje junija 2016: sozakonodajalca dosežeta politični dogovor o evropskem sistemu mejne in obalne straže ter sprejmeta pravni akt;

  • junija 2016: Komisija predstavi svojo oceno glede možnosti ponovne vzpostavitve predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo;

  • najpozneje avgusta 2016: evropski sistem mejne in obalne straže je operativen;

  • najpozneje septembra 2016: evropski sistem mejne in obalne straže je v celoti operativen in predloži prve preskuse ranljivosti, da se lahko sprejmejo morebitni potrebni preventivni ukrepi;

  • decembra 2016: če splošne razmere to omogočajo, se odpravijo posebni zaščitni ukrepi.

IP/16/585

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar