Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Varnostna unija: Komisija sprejela strožja pravila za boj proti financiranju terorizma

Bruselj, 21. decembra 2016

.

Evropska komisija je danes sprejela sveženj ukrepov za povečanje zmogljivosti EU za boj proti financiranju terorizma in organiziranega kriminala, s čimer izpolnjuje zaveze iz akcijskega načrta za boj proti financiranju terorizma iz februarja 2016. Predlogi, ki jih predstavlja, bodo dopolnili in okrepili pravni okvir EU na področjih pranja denarja, nedovoljenih denarnih tokov ter zamrznitve in zaplembe sredstev. Današnji predlogi, ki so bili predstavljeni skupaj s tretjim poročilom o napredku glede varnostne unije, bodo zagotovili močan in usklajen evropski odziv v boju proti financiranju terorizma, s čimer bo EU korak bližje učinkoviti in pravi varnostni uniji.

Predloge je pripravila projektna skupina, ki sta jo vodila prvi podpredsednik Frans Timmermans in podpredsednik Valdis Dombrovskis, sodelovali pa so tudi komisarji Dimitris Avramopoulos, Pierre Moscovici, Věra Jourová in Julian King.

Prvi podpredsednik Frans Timmermans je dejal: „Z današnjimi predlogi krepimo pravna sredstva za onemogočanje finančnih virov storilcev kaznivih dejanj in teroristov. Zagotoviti moramo ustrezna orodja za odkrivanje in prekinitev sumljivih finančnih tokov ter spodbujanje boljšega sodelovanja med organi kazenskega pregona, da bi lažje zagotovili varnost evropskih državljanov.“

Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis je dejal: „Terorizem je še naprej ena od največjih groženj za našo varnost. Vedno moramo biti korak pred teroristi, da bi preprečili njihova dejanja, pri čemer je boj proti financiranju terorizma del teh prizadevanj. Zato danes predlagamo, da se za pranje denarja uporabljajo učinkovite kazenske sankcije po vsej EU. Predlagamo tudi, da se v EU uvede čezmejna zamrznitev in zaplemba sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, ter da se storilcem kaznivih dejanj onemogoči izogibanje kontrolam gotovine na zunanjih mejah EU.“

Kot je bilo poudarjeno v tretjem poročilu o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije, Evropska komisija z današnjimi predlogi krepi zmogljivost EU za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, s čimer bodo teroristi in storilci kaznivih dejanj težje financirali svoje dejavnosti, organi pa bodo lažje odkrili in preprečili njihove finančne transakcije. Odkrivanje sumljivih finančnih tokov in onemogočanje virov financiranja je eden najučinkovitejših načinov za preprečitev morebitnih terorističnih napadov in kriminalnih dejavnosti. Poleg tega lahko policijski organi in organi kazenskega pregona s sledenjem finančnim tokovom pridobijo ključne informacije in učinkovita orodja za preiskave.

Zagotavljanje inkriminacije pranja denarja

Komisija je danes predlagala novo direktivo o inkriminaciji pranja denarja, da bi pristojnim organom zagotovila ustrezne določbe kazenskega prava za pregon in aretacijo storilcev kaznivih dejanj in teroristov. S predlaganimi ukrepi:

  • bodo določena minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi s pranjem denarja, da bi se odpravile pomanjkljivosti in da bi se storilcem kaznivih dejanj preprečilo izkoriščanje razlik med različnimi nacionalnimi pravili;
  • bodo odpravljene ovire za čezmejno pravosodno in policijsko sodelovanje, saj bodo določene skupne določbe za izboljšanje preiskave kaznivih dejanj v zvezi s pranjem denarja;
  • se bodo norme EU uskladile z mednarodnimi obveznostmi na tem področju, kot je navedeno v Varšavski konvenciji Sveta Evrope in priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje.

Uvedba strožjih kontrol velikih denarnih tokov

Da bi imeli pristojni organi ustrezna orodja za odkrivanje teroristov in oseb, ki jih finančno podpirajo, bo nova uredba o kontrolah gotovine, ki je bila danes predstavljena:

  • zaostrila kontrole gotovine pri ljudeh, ki vstopajo v EU ali izstopajo iz nje z gotovino v vrednosti najmanj 10 000 evrov;
  • omogočila organom, da ukrepajo v primeru zneskov, ki so nižji od praga za carinsko deklaracijo v višini 10 000 evrov in pri katerih obstaja sum kaznivega dejanja;
  • izboljšala izmenjavo informacij med organi in državami članicami ter
  • razširila carinske kontrole na gotovino, poslano v poštnih paketih ali tovornih pošiljkah, dragoceno blago, kot je zlato, in predplačilne kartice, ki trenutno niso zajeti v standardno carinsko deklaracijo.

Zamrznitev finančnih virov teroristov in zaplemba njihovih sredstev

S hitro čezmejno zamrznitvijo ali zaplembo finančnih sredstev se bo teroristom preprečila uporaba teh sredstev za nadaljnje napade. S predlagano uredbo o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, se bo:

  • zagotovil en sam pravni instrument za priznavanje odredb o zamrznitvi in zaplembi sredstev v drugih državah članicah EU, s čimer se bo poenostavil sedanji pravni okvir. Uredba bi se začela uporabljati takoj v vseh državah članicah;
  • razširilo področje uporabe sedanjih pravil o čezmejnem priznavanju, da bi ta pravila zajemala tudi zaplembo sredstev drugih oseb, povezanih s storilcem kaznivega dejanja, in zaplembo v primeru, da storilec ni obsojen, na primer zaradi bega ali smrti;
  • povečala hitrost in učinkovitost odredb o zamrznitvi ali zaplembi na podlagi standardnega dokumenta in obveznosti pristojnih organov glede medsebojne komunikacije. Pravila določajo jasne roke, vključno s krajšimi roki za odredbe o zamrznitvi;
  • zagotovilo spoštovanje pravic žrtev do odškodnine in vračila. V primerih čezmejnega izvrševanja odredb o zaplembi ima pravica žrtve prednost pred interesom držav izvršitve in izdaje.

Ozadje

Varnost je ponavljajoča se tema že vse od začetka mandata Junckerjeve Komisije, in sicer od političnih usmeritev predsednika Junckerja iz julija 2014 do nedavnega nagovora o stanju v Uniji septembra 2016.

Evropska komisija je februarja 2016 na podlagi evropske agende za varnost, ki je bila sprejeta aprila 2015 in v kateri je bila poudarjena potreba po ukrepih za učinkovitejšo in celovitejšo obravnavo financiranja terorizma, pripravila akcijski načrt za boj proti financiranju terorizma, da bi zagotovila, da imajo države članice na voljo potrebne instrumente za obravnavo novih groženj.

Komisija je aprila 2016 opredelila onemogočanje dostopa teroristov do sredstev kot enega od prednostnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za učinkovito in trajnostno varnostno unijo. Predsednik Juncker je avgusta 2016 ustanovil posebni resor s komisarjem za varnostno unijo, iz česar je razvidno, da Komisija pripisuje velik pomen krepitvi svojega odziva na teroristične grožnje.

Kot je določeno v akcijskem načrtu za boj proti financiranju terorizma in navedeno v današnjem tretjem poročilu o napredku glede varnostne unije, bo Komisija v letu 2017 predstavila predlog za povečanje pristojnosti carinskih organov, da bi lahko obravnavali financiranje terorizma prek trgovine z blagom. Poleg tega bo razširila področje uporabe sedanje zakonodaje v zvezi z nedovoljeno trgovino s predmeti kulturne dediščine na večje število držav. Komisija v poročilu o napredku prav tako poziva sozakonodajalca, naj v prihodnjih tednih dosežeta dogovor o revidirani četrti direktivi o preprečevanju pranja denarja.

Več informacij

Informativno gradivo o trenutnem stanju v zvezi z akcijskim načrtom za boj proti financiranju terorizma

Informativno gradivo o trenutnem stanju v zvezi z evropsko agendo za varnost

MEMO – predlog direktive o preprečevanju pranja denarja s kazenskim pravom

MEMO – posodobitev pravil EU o kontrolah gotovine

MEMO – uredba o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi

Predlog direktive o preprečevanju pranja denarja s kazenskim pravom

Predlog uredbe o kontrolah gotovine

Predlog uredbe o krepitvi vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi in zaplembi sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem

Tretje poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije

Sporočilo: Izvajanje evropske agende za varnost z namenom boja proti terorizmu ter utiranja poti k učinkoviti in pravi varnostni uniji

Evropska agenda za varnost

IP/16/4401

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar