Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Državna pomoč: Komisija ugotovila nezakonitost belgijske davčne sheme za „presežne dobičke“; od 35 multinacionalk je treba izterjati okoli 700 milijonov evrov

Bruselj, 11. januarja 2016

Komisija je ugotovila, da so glede na pravila EU o državni pomoči selektivne davčne ugodnosti, ki jih je Belgija zagotavljala v okviru davčne sheme za „presežne dobičke“, nezakonite. Shema je koristila najmanj 35 multinacionalkam, povečini iz EU, ki morajo neplačane davke zdaj vrniti Belgiji.

Belgijska davčna shema za „presežne dobičke“, ki se uporablja od leta 2005, je nekaterim podjetjem večnacionalnih skupin na podlagi davčnih stališč omogočala plačevanje bistveno nižjih davkov v Belgiji. Osnova za davek od dohodkov pravnih oseb je bila tako znižana za od 50 do 90 odstotkov, s čimer so se odšteli tako imenovani „presežni dobički“, ki naj bi domnevno nastali zaradi članstva v večnacionalni skupini. Poglobljena preiskava, ki jo je Komisija začela februarja 2015, je pokazala, da shema odstopa od običajne prakse v skladu z belgijskimi pravili o davku od dohodkov pravnih oseb in od tako imenovanega „neodvisnega tržnega načela“. To po pravilih EU o državni pomoči ni zakonito.

Komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je povedala: „Belgija je izbranemu številu multinacionalk zagotovila znatne davčne ugodnosti, ki kršijo pravila EU o državni pomoči. To izkrivlja konkurenco na podlagi uspešnosti podjetij, saj manjše konkurente, ki niso multinacionalke, postavlja v neenakopraven položaj.

Države članice EU imajo na voljo številne zakonite možnosti za subvencioniranje naložb in razlogov za vlaganje v EU je veliko. Če pa država nekaterim multinacionalkam zagotavlja nezakonite davčne ugodnosti, ki jim omogočajo izogibanje plačevanju davkov na večino njihovih dejanskih dobičkov, s tem resno ogroža pošteno konkurenco v EU, kar v končni fazi škodi državljanom EU.“

Davčni organi so davčno shemo za „presežne dobičke“ predstavljali z logotipom „Samo v Belgiji“. Koristila je le nekaterim večnacionalnim skupinam, ki so na njeni podlagi prejele davčna stališča, medtem ko samostojna podjetja (ki niso člani skupin), dejavna samo v Belgiji, niso mogla uveljavljati podobnih ugodnosti. Taka ureditev pomeni zelo resno izkrivljanje konkurence znotraj enotnega trga EU, ki vpliva na širok razpon gospodarskih sektorjev.

Shema je prinesla korist zlasti večnacionalnim podjetjem iz Evrope, ki so se s pomočjo sheme izognila večini davkov, ki jih mora Belgija zdaj od njih izterjati. Komisija ocenjuje, da je višina skupnega zneska okoli 700 milijonov evrov.

Davčna ureditev glede presežnega dobička

V skladu z belgijskimi pravili o davku od dohodkov pravnih oseb morajo biti podjetja obdavčena na podlagi dejansko zabeleženih dobičkov iz dejavnosti v Belgiji. Shema za „presežne dobičke“ iz leta 2005 na podlagi člena 185(2)(b) zakona „Code des Impôts sur les Revenus / Wetboek Inkomstenbelastingen“ pa je večnacionalnim podjetjem omogočila znižanje davčnih osnov na podlagi zavezujočega davčnega stališča zaradi domnevnih „presežnih dobičkov“. Taka davčna stališča so bila običajno veljavna štiri leta in jih je bilo mogoče podaljšati.

V skladu s takimi davčnimi stališči se dejanski zabeleženi dobiček multinacionalke primerja s hipotetičnim povprečnim dobičkom, ki bi ga v primerljivih okoliščinah ustvarilo samostojno podjetje. Domnevno razliko v dobičku belgijski davčni organi štejejo za „presežni dobiček“, davčna osnova multinacionalke pa se sorazmerno zniža. To temelji na predpostavki, da večnacionalna podjetja ustvarijo „presežen dobiček“ zaradi dejstva, da so člani večnacionalnih skupin, npr. zaradi sinergij, ekonomije obsega, ugleda, mrež dobaviteljev in strank ter dostopa do novih trgov. V praksi se je dejansko zabeleženi dobiček zadevnih podjetij običajno zmanjšal za več kot 50 % in v nekaterih primerih do 90 %.

graph EN

Poglobljena preiskava Komisije je pokazala, da odštevanje „presežnega dobička“ od dejanske davčne osnove podjetja odstopa tako od:

  • običajne prakse v skladu z belgijskimi pravili o davku od dohodkov pravnih oseb. Multinacionalkam, ki so lahko pridobile taka davčna stališča, v primerjavi z drugimi podjetji zagotavlja preferencialno, selektivno subvencijo. Natančneje, najmanj 35 podjetij je bilo deležnih neupravičene konkurenčno ugodnejše davčne obravnave v primerjavi s katerim koli konkurentom, ki je kot samostojno podjetje dolžno plačati davke od svojih dejansko zabeleženih dobičkov v Belgiji v skladu z običajnimi belgijskimi pravili o davku od dohodkov pravnih oseb; kot od
  • „neodvisnega tržnega načela“ v skladu s pravili EU o državni pomoči. Tudi ob predpostavki, da multinacionalka res ustvari tak „presežni dobiček“, bi se ta v skladu z neodvisnim tržnim načelom razdelil med podjetja v skupini na način, ki odraža gospodarsko stanje, nato pa obdavčil tam, kjer je nastal. Po belgijski shemi za „presežne dobičke“ pa se taki dobički preprosto enostransko odštejejo od davčne osnove posameznega podjetja v skupini.

Prav tako selektivnih davčnih ugodnosti, ki jih zagotavlja shema, ni mogoče upravičiti z utemeljitvijo Belgije, da so znižanja potrebna za preprečitev dvojnega obdavčevanja. Belgija je prilagoditve opravila enostransko, tako da niso bile povezane z zahtevki drugih držav za obdavčitev istih dobičkov. Shema od podjetij ne zahteva predložitve dokazov o dvojnem obdavčenju ali vsaj o tveganju zanj. V resnici je privedla do dvojnega neobdavčenja.

Shema torej podjetjem zagotavlja ugodnejšo davčno obravnavo, ki je glede na pravila EU o državni pomoči nezakonita (člen 107 Pogodbe o delovanju EU).

Izterjava

Od februarja 2015, ko je Komisija začela poglobljeno preiskavo, je Belgija zadržala izvajanje sheme za „presežne dobičke“ in v okviru te sheme ni izdala nobenega novega davčnega stališča. Vendar pa so podjetja, ki so od leta 2005, ko je bila ta prvič uporabljena, že prejela davčna stališča v okviru sheme, še naprej uživala ugodnosti iz njenega naslova.

Komisija s sklepom zahteva, da Belgija tudi v prihodnje ne uporablja sheme za „presežne dobičke“. Da se odpravijo nepoštene prednosti, ki so jih uživali upravičenci sheme, in ponovno vzpostavi poštena konkurenca, mora Belgija poleg tega izterjati celotne neplačane davke od vsaj 35 večnacionalnih podjetij, ki so imela korist od nezakonite sheme. Belgijski davčni organi morajo zdaj ugotoviti, katera podjetja so imela korist od nezakonite davčne sheme, in določiti natančni znesek davka, ki ga je treba izterjati od posameznega podjetja. Komisija ocenjuje, da je višina skupnega zneska okoli 700 milijonov evrov.

Ozadje

Komisija preiskuje prakse izdajanja davčnih stališč držav članic od junija 2013. Decembra 2014 je to preiskavo razširila na vse države članice. Komisija je oktobra 2015 odločila, da sta Luksemburg in Nizozemska odobrila selektivne davčne ugodnosti družbama Fiat oziroma Starbucks. Komisija trenutno izvaja tudi tri poglobljene preiskave glede pomislekov, ali so davčna stališča skladna s pravili o državni pomoči. Te preiskave zadevajo Apple na Irskem, Amazon v Luksemburgu in McDonald's v Luksemburgu.

Boj proti davčnim utajam in davčnim goljufijam je ena izmed glavnih prednostnih nalog te Komisije. V okviru svežnja ukrepov za davčno preglednost, ki ga je Komisija predstavila marca lani, je bil oktobra 2015 tudi dosežen prvi uspeh, saj so države članice dosegle politični dogovor o avtomatični izmenjavi podatkov o davčnih stališčih po samo sedmih mesecih pogajanj. Ta zakonodaja bo prispevala k veliko večji stopnji preglednosti in bo odvračala od uporabe davčnih stališč kot instrumentov, ki omogočajo davčno zlorabo, kar je dobra novica za podjetja in potrošnike, ki jim bo ta zelo uporabna davčna praksa še vedno prinašala koristi, vendar bo pod zelo strogim nadzorom, da se zagotovi okvir za pošteno davčno konkurenco. 

Komisija je junija 2015 predstavila tudi vrsto pobud za boj proti izogibanju davkom, zagotavljanje vzdržnih davčnih prihodkov in okrepitev enotnega trga za podjetja. Cilj predlaganih ukrepov, ki so del akcijskega načrta Komisije za pravično in učinkovito obdavčevanje, je bistveno izboljšanje okolja za obdavčevanje podjetij v EU, ki bo tako postalo pravičnejše, učinkovitejše in prijaznejše za gospodarsko rast. Ključni ukrepi so vključevali okvir za zagotovitev učinkovitega obdavčevanja v državi, v kateri se ustvari dobiček, in strategijo za ponoven poskus uvedbe skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), za katero se nov predlog pričakuje v letu 2016.

Komisija zdaj načrtuje še dodatni sveženj pobud za boj proti izogibanju davku od dohodkov pravnih oseb v EU in po vsem svetu. Predlogi bodo temeljili na preprostem načelu, da morajo vsa podjetja, tako velika kot majhna, plačati davke tam, kjer ustvarjajo dobičke. Sveženj, ki bo predstavljen 27. januarja, bo začrtal tudi usklajen pristop na ravni EU za izvajanje standardov dobrega davčnega upravljanja na mednarodni ravni.

Nezaupna različica sklepov bo na voljo pod št. zadeve SA.37667 v registru državnih pomoči na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco, ko bodo rešena morebitna vprašanja glede zaupnosti. V elektronskem tedniku State Aid Weekly e-News so na voljo obvestila o objavi novih sklepov o državni pomoči na spletu in v Uradnem listu EU.

IP/16/42

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar

Photos