Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evropski obrambni akcijski načrt: za Evropski obrambni sklad

Bruselj, 30. novembra 2016

Evropska komisija predlaga evropski obrambni sklad in druge ukrepe, ki bi države članice podprli pri učinkovitejši porabi sredstev za skupne obrambne zmogljivosti, okrepili varnost državljanov in državljank Evrope in omogočali konkurenčno in inovativno industrijsko bazo.

Evropska komisija predlaga evropski obrambni sklad in druge ukrepe, ki bi države članice podprli pri učinkovitejši porabi sredstev za skupne obrambne zmogljivosti, okrepili varnost državljanov in državljank Evrope in omogočali konkurenčno in inovativno industrijsko bazo.

V svojem govoru o stanju v Uniji v letu 2016 je predsednik Jean-Claude Juncker poudaril pomen močne Evrope, ki naj bo sposobna ščititi in varovati svoje državljane in državljanke doma in v tujini. Tak cilj je mogoče uresničiti le z inovacijami in združevanjem virov v evropski obrambni industriji. Komisija danes s sprejetjem evropskega obrambnega akcijskega načrta uresničuje to vizijo.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „Če si želimo kolektivne varnosti, moramo vlagati v skupni razvoj strateško pomembnih tehnologij in opreme, in sicer od kopenskih, zračnih, morskih in vesoljskih zmogljivosti do kibernetske varnosti. To terja več sodelovanja med državami članicami in boljše združevanje nacionalnih sredstev. V Evropi moramo sami poskrbeti za svojo varnost, nihče ne bo tega storil namesto nas. Prav močna, konkurenčna in inovativna obrambna industrijska baza nam bo omogočila strateško avtonomnost.“

Komisija v okviru evropskega obrambnega akcijskega načrta predlaga naslednje:

1- Ustanovitev Evropskega obrambnega sklada, ki bo podprl naložbe v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij: predlagani sklad sestavljata dela, ki se sicer dopolnjujeta, a se razlikujeta po pravni strukturi in proračunskih virih.

  • „Raziskovalni del“ bo financiral skupne raziskave inovativnih obrambnih tehnologij, kot so elektronika, metamateriali, šifrirana programska oprema in robotika. Komisija je v proračunu EU za leto 2017 za raziskave na področju obrambe že ponudila 25 milijonov evrov, pričakuje pa, da bi bilo do leta 2020 v ta namen lahko dodeljenih skupno 90 milijonov evrov. V večletnem finančnem okviru EU po letu 2020 namerava Komisija predlagati poseben program za obrambne raziskave v višini približno 500 milijonov evrov na leto.
  • „Zmogljivostni del“ bo deloval kot finančno orodje, ki bo sodelujočim državam članicam omogočalo, da bodo določena sredstva nabavile skupaj in si tako znižale stroške. O samih zmogljivostih bi se dogovorile države članice, ki bi s tehnologijo in opremo tudi razpolagale. Države članice bodo na primer lahko skupaj vlagale v tehnologijo brezpilotnih zrakoplovov ali si z obsežnejšim skupnim nakupom helikopterjev znižale stroške. Ta del sklada naj bi mobiliziral približno 5 milijard evrov na leto. Komisija bo pripravila študijo, da bi ta znesek natančneje ocenila.

2 - Spodbujanje naložb v mala in srednja podjetja, zagonska podjetja, podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in druge dobavitelje v obrambni industriji: Evropski strukturni in investicijski skladi ter Evropska investicijska banka že zagotavljajo finančno podporo za razvoj raznih dejavnosti z dvojno rabo. Komisija bo podpirala prizadevanja EIB za izboljšanje dostopa členov obrambne dobavne verige do financiranja. Spodbujala bo sofinanciranje projektov produktivnih naložb s strani EU in posodobitev obrambnih dobavnih verig. V okviru načrta za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti in znanj bo podpirala sodelovanje v obrambnem sektorju, da bi se ljudje opremili z ustreznim znanjem in tehnološkimi sposobnostmi za ustvarjanje inovacij.

3 - Krepitev enotnega trga za obrambo: Komisija bo okrepila pogoje za odprt in konkurenčen obrambni trg v Evropi. Na ta način želi podjetjem pomagati pri čezmejnem poslovanju, državam članicam pa zagotoviti najugodnejšo ponudbo v postopkih javnega naročanja na področju obrambe. V ta namen si bo še naprej prizadevala za učinkovito izvajanje direktiv o javnih naročilih na področjih obrambe in varnosti ter o prenosih v EU, spodbujala bo čezmejno udeležbo v javnih naročilih na obrambnem področju, podpirala razvoj industrijskih standardov in se zavzemala za to, da bodo sektorske politike podpirale skupne varnostne in obrambne prioritete, kot so vesoljski programi EU.

Naslednji koraki: Komisija bo zdaj predstavila te predloge, zlasti predlog o Evropskem obrambnem skladu, in jih ponudila v razpravo zainteresiranim stranem. Pomemben mejnik bo seja Evropskega sveta 15. in 16. decembra.

Ozadje

Predsednik Juncker je v političnih usmeritvah junija 2014 dejal: „Verjamem, da si moramo prizadevati za močnejšo vlogo Evrope v varnostnih in obrambnih zadevah. Res je, da je Evropa večinoma ‚mehka moč‘. Vendar tudi najmočnejše mehke moči ne morejo dolgoročno uspevati brez vsaj nekaj povezanih obrambnih zmogljivosti.“

V govoru o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016 pa je predsednik Juncker napovedal naslednje: „Evropa si ne more več privoščiti zanašanja na vojaško moč drugih ali pustiti, da Francija sama brani njeno čast v Maliju. […] Za močno evropsko obrambo potrebujemo inovativno evropsko obrambno industrijo. Zato bomo pred koncem leta predlagali Evropski sklad za obrambo, da bi močno spodbudili raziskave in inovacije.“

V zadnjem desetletju so države članice EU porabo za obrambo realno zmanjšale za skoraj 12 %, tega zmanjšanja pa niso nadomestile z večjim evropskim sodelovanjem. Ocenjuje se, da pomanjkanje sodelovanja med državami članicami na področju obrambe in varnosti letno stane od 25 do 100 milijard evrov (glej Prilogo).

Na vrhu v Bratislavi septembra 2016 so voditelji 27 držav članic sklenili: „EU mora zagotavljati ne le mir in demokracijo, temveč tudi varnost naših ljudi.“ V težkih geopolitičnih razmerah so se dogovorili, da je treba sodelovanje EU na področju zunanje varnosti in obrambe okrepiti. Natančneje, na decembrskem zasedanju bi Evropski svet moral sprejeti „odločitev o konkretnem načrtu izvajanja v zvezi z varnostjo in obrambo ter o tem, kako bolje izkoristiti možnosti iz Pogodb, zlasti glede zmogljivosti.“

Evropski obrambni akcijski načrt je tesno povezan z izvedbenim načrtom za globalno strategijo na področju varnosti in obrambe, ki določa novo raven ambicij Unije in ukrepe za njihovo uresničitev, ter z izvajanjem skupne deklaracije EU-NATO, ki so jo podpisali predsednik Evropskega sveta, predsednik Komisije in generalni sekretar Nata, oba načrta in skupna deklaracija pa se tudi dopolnjujejo. Ukrepi, ki jih predlaga evropski obrambni akcijski načrt bodo privedli do tega, da bo Evropska unija močnejša v obrambi, kar posledično pomeni tudi močnejši Nato.

Akcijski načrt je tudi povezan s skupnim okvirom za preprečevanje hibridnih groženj in izboljšanje odpornosti EU, njenih držav članic in partnerskih držav ter za sočasno krepitev sodelovanja z Natom pri preprečevanju teh groženj, hkrati pa temelji na evropski agendi za varnost, ki jo je Komisija sprejela aprila 2015.

Več informacij

PRILOGA

Poslovni razlogi za učinkovitejšo porabo za obrambo:

Kot skupnost je Evropa po porabi za vojaške namene druga na svetu, takoj za ZDA. Vendar se obrambni proračuni v Evropi zadnja leta krčijo, drugi globalni akterji (Kitajska, Rusija in Saudova Arabija) pa svoje obrambne sektorje krepijo kot še nikoli. Leta 2015 so ZDA v obrambo vložile več kot dvakrat toliko kot vse države članice EU skupaj. Kitajska je svoj obrambni proračun v zadnjem desetletju povečala za 150 %. Nasprotno pa so v zadnjem desetletju države članice EU porabo za obrambo realno zmanjšale za skoraj 12 %.

A tega zmanjšanja nacionalne porabe za obrambo niso nadomestile z večjim evropskim sodelovanjem. Težava Evrope je neučinkovita poraba zaradi podvajanj,
pomanjkanja sodelovanja, tehnoloških vrzeli in neučinkovite ekonomije obsega za industrijo in proizvodnjo. Približno 80 % obrambnih naročil poteka na zgolj nacionalni ravni, kar povzroča drago podvajanje vojaških zmogljivosti. Ocenjuje se, da pomanjkanje sodelovanja med državami članicami na področju obrambe in varnosti letno stane od 25 do 100 milijard evrov.

Če Evropa ne bo več vlagala v obrambo, se utegne zgoditi, da njena industrija ne bo premogla tehnoloških sposobnosti za izdelavo naslednje generacije kritičnih obrambnih zmogljivosti. To bo naposled vplivalo na strateško avtonomijo Unije in na njeno sposobnost zagotavljanja varnosti.

Več bo Evropa porabila za obrambo, bolj se bo to obrestovalo v evropskem gospodarstvu. Evropska obrambna industrija letno ustvari prihodke v vrednosti 100 milijard evrov, posredno ali neposredno pa v Evropi zaposli 1,4 milijona visoko usposobljenih ljudi. Vsak evro, ki se naloži v obrambo, prinese 1,6 prihodka, zlasti na kvalificiranih delovnih mestih, raziskavah, tehnologiji in izvozu.

Evropski obrambni sklad -– kako bi deloval:

1

IP/16/4088

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar