Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evropski socialni sklad med letoma 2007 in 2014 pomagal najti zaposlitev skoraj 10 milijonom Evropejcev

Bruselj, 5. januarja 2017

Evropska komisija je danes objavila ocenjevalno poročilo o naložbah v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS) v obdobju 2007–2013 ter poročila po posameznih državah članicah.

Poročilo kaže, da je s pomočjo iz sklada do konca leta 2014 našlo zaposlitev vsaj 9,4 milijona Evropejcev, kvalifikacijo ali diplomo jih je pridobilo 8,7 milijona, 13,7 milijona posameznikov pa je navedlo druge pozitivne rezultate, kot je izboljšanje znanj in spretnosti.

Glede na oceno je Evropski socialni sklad med letoma 2007 in 2014 zagotavljal bistveno podporo za izvajanje nacionalnih in evropskih prednostnih nalog za pametno, trajnostno in vključujočo rast, vključno s cilji strategije Evropa 2020 in priporočili za posamezne države v okviru evropskega semestra.

Evropski komisar za evro in socialni dialog ter podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis je dejal: Današnje poročilo kaže, da je Evropski socialni sklad v sedmih letih milijonom Evropejcev pomagal najti zaposlitev, pridobiti dodatna znanja in spretnosti ter kvalifikacije. Sklad je igral bistveno vlogo pri delovanju trgov dela v vseh državah članicah, pomagal posodobiti zavode za zaposlovanje, podpiral izobraževalne sisteme in javno upravo na splošno ter nudil podporo najbolj prikrajšanim v družbi. Morali bi graditi na teh izkušnjah in vlagati v človeški kapital Evrope – delavce, mlade in vse iskalce zaposlitve.

Evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je dodala: „Danes objavljena ocena dokazuje, da Evropski socialni sklad prinaša resnične spremembe v življenje Evropejcev. Gre za naš glavni instrument vlaganja v človeški kapital. Zahvaljujoč evropski podpori je na milijone ljudi našlo zaposlitev, izboljšalo znanja in spretnosti ali se izkopalo iz revščine in socialne izključenosti. Gre za odličen primer solidarnosti.“

Udeleženci v ukrepih ESS so bili enakomerno razdeljeni med neaktivne (36 %), zaposlene (33 %) in brezposelne (30 %). Med ključnimi ciljnimi skupinami so bili nizko usposobljeni (40 %), mladi (30 %) in prikrajšani posamezniki (vsaj 21 %). Med udeleženci je bilo 51,2 milijona žensk.

Države članice so prejele znatna dodatna finančna sredstva iz ESS za spopadanje z zaposlitvenimi in socialnimi izzivi, doseganje ljudi in oblikovanje politik, za katere bi sicer težko našle finančno podporo. ESS je na primer zagotovil več kot 70 % sredstev za aktivne politike trga dela v Bolgariji, Estoniji, Grčiji, Latviji, Litvi, na Malti, v Romuniji in na Slovaškem ter kril več kot 5 % izdatkov za izobraževanje in usposabljanje na Portugalskem in Češkem. Spodbudil je tudi nove načine dela med deležniki ter podprl lokalne in regionalne inovacije, ki so bile nato prenesene na nacionalno raven.

ESS je imel ključno vlogo pri podpiranju modernizacije javnih služb za zaposlovanje in drugih institucij, odgovornih za aktivne ukrepe na trgu dela. V manj razvitih regijah je podprl reforme na področjih izobraževanja, sodstva in splošne javne uprave. Tako je dal zagon poslovnemu okolju in ustvarjanju bolj vključujočih družb.

Glede na makroekonomske simulacije je ESS pozitivno vplival tudi na BDP EU-28 (0,25-odstotno povečanje) in produktivnost.

Ne nazadnje je v poročilu poudarjena vloga ESS pri zmanjšanju negativnih učinkov krize. Zaradi svoje prožnosti se je sklad lahko enostavno in hitro odzval na nove izzive s preusmeritvijo ukrepov na posameznike, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Ozadje

Evropski socialni sklad (ESS), ki je bil ustanovljen z Rimsko pogodbo leta 1957, je najstarejši sklad EU in glavno orodje Evrope za vlaganje v človeški kapital s spodbujanjem zaposlovanja in socialne vključenosti. Prednostne naloge sklada so pomoč ljudem, da najdejo zaposlitev (ali boljšo zaposlitev), vključevanje prikrajšanih oseb v družbo ter zagotavljanje pravičnejših življenjskih priložnosti za vse.

V programskem obdobju 2007–2013 se je ESS izvajal v vseh 28 državah članicah s skupno 117 operativnimi programi. Cilji teh programov so bili različni: 59 programov se je izvajalo v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, 42 v okviru cilja „konvergenca“, 16 programov pa je imelo več ciljev. V skladu z načelom deljenega upravljanja Komisija in države članice skupaj oblikujejo prednostne naloge in cilje programov. Države članice pa lahko nato izberejo in oblikujejo konkretne projekte v okviru programa na način, ki najbolj ustreza potrebam njihovih državljanov.

V obdobju 2007–2013 so bila ESS dodeljena skupna sredstva v višini 115,6 milijarde evrov, od tega 76,8 milijarde evrov iz proračuna EU, 35,1 milijarde evrov iz nacionalnih javnih prispevkov in 3,7 milijarde evrov iz zasebnih sredstev. Operacije so se izvajale med januarjem 2007 in decembrom 2015.

V primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem je bilo uvedenih več pomembnih sprememb, zlasti tesnejša povezanost z zaposlitvenimi politikami in cilji EU ter relevantnimi priporočili za posamezno državo in večja prožnost pri odločanju o načinih za doseganje skupnih ciljev.

Da bi se zagotovila neodvisnost, so oceno izvedli zunanji strokovnjaki za ocenjevanje. Zajemala je pripravljalno študijo, pet tematskih študij, ki so pokrivale celoten spekter ukrepov ESS, in zbirno poročilo. V oceni so bili upoštevani tudi rezultati odprtega javnega posvetovanja.

Več informacij

Memo Vprašanja in odgovori: Ocena Evropskega socialnega sklada v obdobju 2007–2013

Delovni dokument služb Komisije: Ocena Evropskega socialnega sklada v obdobju 2007–2013

Tematska poročila o oceni, zbirno poročilo in poročila po državah

Več informacij o projektih v posameznih državah članicah

IP/16/3984

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar