Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Širitveni paket 2016: verodostojen proces širitve je ključen za spodbujanje preobrazbe in utrjevanje stabilnosti jugovzhodne Evrope

Bruselj, 9. novembra 2016

Širitveni paket 2016: verodostojen proces širitve je ključen za spodbujanje preobrazbe in utrjevanje stabilnosti jugovzhodne Evrope

Evropska komisija je danes sprejela svoj letni širitveni paket. Ta paket ocenjuje, kako države Zahodnega Balkana in Turčija napredujejo v izvajanju ključnih političnih in gospodarskih reform ter kaj je še potrebno storiti za obravnavanje vprašanj, ki so še odprta. Komisija je med drugim priporočila, naj države članice razmislijo o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo. Vendar je to v celoti odvisno od verodostojnega in znatnega napredka pri izvedbi pravosodne reforme, zlasti na področju ponovne ocene sodnikov in tožilcev („preverjanje“).

Pri predstavitvi širitvenega paketa je evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn dejal: „Možnost članstva v EU še nadaljnje spodbuja preobrazbo in utrjuje stabilnost v državah jugovzhodne Evrope, pri čemer verodostojen širitveni proces ostaja nezamenljivo orodje za krepitev teh držav ter jim omogoča izvedbo političnih in gospodarskih reform.Danes ponovno poudarjamo stalno podporo, ki jo EU namenja tem prizadevanjem, in vlade držav, ki se pripravljajo na pristop, pozivamo, naj aktivneje pristopijo k sprejemanju potrebnih reform in jih dejansko umestijo v svoj politični program – ne samo zato, ker to zahteva EU, temveč zato, ker je to dobro za njihove državljane in Evropo kot celoto.“

Komisar Hahn je dodal, da je letošnje letno poročilo o Turčiji predloženo v zelo pomembnem trenutku za Turčijo in za njene odnose z EU: „Zelo nas skrbi krhanje pravne države in demokracije, ki ga opažamo po neuspelem poskusu državnega udara. Turčija mora nujno prenehati z oddaljevanjem od EU, kar je tudi v njenem interesu.“

Širitvena politika še naprej daje dobre rezultate in čeprav se reforme izvajajo različno hitro, je v večini držav zaznati napredek pri njihovem izvajanju. Zato je bistvenega pomena, da se ohrani stalna zavezanost načelu, da se je treba najprej posvetiti temeljnim vidikom: Komisija bo svoja prizadevanja tudi v prihodnje osredotočala na pravno državo, vključno z varnostjo, temeljnimi pravicami, demokratičnimi institucijami in reformo javne uprave, ter na gospodarski razvoj in konkurenco. Poleg tega je krepitev vloge civilne družbe in deležnikov v širšem pogledu še naprej bistvenega pomena.

Trenutno stanje

Na področju pravne države si države na splošno prizadevajo za posodobitev pravnih okvirov in infrastrukture. Albanija je soglasno sprejela ustavne spremembe, ki so podlaga poglobljeni celotni reformi sodstva. Vendar se večina držav še vedno sooča s težavami pri učinkovitosti sodstva ter pomanjkanju zadostne neodvisnosti in odgovornosti sodišč. V zadnjih letih so vse države okrepile okvir za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala; bolj kot kadarkoli prej pa se je treba osredotočiti na doseganje napredka s preiskavami, pregonom in sodnim epilogom v zadevah na vseh stopnjah. Države, ki se pripravljajo na pristop, so spremenile tudi kazensko in protiteroristično zakonodajo ter tako zagotovile boljša sredstva za boj proti navedenim pojavom. Več držav je sprejelo nove protiteroristične strategije in akcijske načrte, vendar bodo potrebna dodatna prizadevanja za boj proti radikalizaciji, zlasti na področju izobraževanja in z boljšim nadzorom zunanjega financiranja, namenjenega radikalnim vsebinam.

Temeljne pravice so večinoma že vključene v zakonodaje držav, ki se pripravljajo na pristop. Na Zahodnem Balkanu še opažamo pomanjkljivosti v praksi, vendar je situacija na splošno stabilna. V Turčiji je na tem področju prišlo do nazadovanja, saj izvajanje v praksi pogosto kaže na obstoj večjih pomanjkljivosti. Po poskusu državnega udara julija letos je bilo razglašeno izredno stanje, na podlagi katerega so bili sprejeti daljnosežni ukrepi, ki so posegli v temeljne pavice. Tako je bilo po končanem državnem udaru podano veliko število pritožb v zvezi z resnimi kršitvami prepovedi mučenja in grdega ravnanja ter kršitvami proceduralnih pravic.

Svoboda izražanja in svoboda medijev sta v državah, ki se pripravljajo na pristop, še posebej zaskrbljujoči, čeprav ne povsod v enaki meri. Pomanjkanje napredka na tem področju, ki smo ga opazili že v zadnjih dveh letih, je še vedno prisotno, v nekaterih primerih pa so se razmere še poslabšale. Diskriminacija in sovražnost do ranljivih skupin, vključno z diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete, povzročata veliko zaskrbljenost.

Migracijska kriza je bila v zadnjih letih eno od ključnih vprašanj na političnem programu. Ta kriza nam je znova pokazala, da je širitvena politika v tej regiji strateškega pomena. EU se je nanjo odzvala na celovit način in pri tem upoštevala človekove pravice. Dejansko zaprtje zahodnobalkanske poti s strani zadevnih držav je skupaj z izjavo EU in Turčije z dne 18. marca prineslo dobre rezultate na terenu, saj se je število migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, ki prihajajo na grške otoke, znatno zmanjšalo, z več tisoč prihodov na dan na povprečno manj kot sto dnevno. To je pripomoglo tudi k znižanju števila ljudi, ki so umrli na morju.

Pravilno delovanje demokratičnih institucij je še vedno prednostna naloga številnih držav. Osrednja vloga nacionalnih parlamentov za demokracijo mora biti del politične kulture. V Turčiji je bil poskus državnega udara pretresljiv in brutalen napad na demokratično izvoljene institucije. Glede na to, da sta bili turška demokracija in država resno ogroženi, je bila hitra in odločna reakcija na to grožnjo povsem legitimna. Vendar pa obseg in kolektivna narava ukrepov, ki so bili sprejeti po državnem udaru, sprožata veliko število vprašanj.

Napredek pri reformi javne uprave je zelo neenakomeren med državami. Pravica državljanov do dobrega upravljanja, dostopa do informacij in do upravnega sodstva mora biti bolje zagotovljena.

Gospodarske razmere v regiji se postopoma izboljšujejo, rast je večja, naložbe so se povečale in ustvarjenih je bilo več delovnih mest v zasebnem sektorju. Kljub temu se države, ki se pripravljajo na pristop, soočajo z velikimi gospodarskimi in socialnimi izzivi, z nizko učinkovitostjo javne uprave in visokimi stopnjami brezposelnosti. Še zlasti zaskrbljujoče visoka je stopnja brezposelnosti med mladimi. Tudi stalne pomanjkljivosti v okviru pravne države negativno vplivajo na naložbeno okolje.

Spodbuda, podana v okviru berlinskega procesa in pobude zahodnobalkanske skupine šestih držav, zlasti kar zadeva agendo EU o povezljivosti, še naprej spodbuja regionalno sodelovanje in dobre sosedske odnose, s tem pa prispeva k politični stabilizaciji in ustvarjanju gospodarskih priložnosti.

OZADJE

Širitveni proces

Sedanja širitvena agenda zajema države Zahodnega Balkana in Turčijo. Države kandidatke, s katerimi so se začela pristopna pogajanja, so Turčija (2005), Črna gora (2012) in Srbija (2014), pristopna pogajanja pa se niso še začela z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (država kandidatka od leta 2005) in Albanijo (status države kandidatke je pridobila leta 2014). Bosna in Hercegovina ter Kosovo sta potencialni državi kandidatki.

Podrobnejše ugotovitve in priporočila za posamezne države:

Strateški dokument:

http://ec.europa.eu/enlargement/pdf/key_documents/2016/20161109_strategy_paper_en.pdf

Albanija:

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-3636_en.htm

Bosna in Hercegovina:

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-3637_en.htm

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija:

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-3634_en.htm

Kosovo:

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-3633_en.htm

Črna gora:

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-3638_en.htm

Srbija:

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-3635_en.htm

Turčija:

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-3639_en.htm

 

 

IP/16/3613

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar