Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Nova vesoljska politika Evropske komisije s poudarkom na izboljšanju vsakdanjega življenja državljanov in spodbujanju konkurenčnosti Evrope

Bruselj, 26. oktobra 2016

Vesoljski programi Evropske unije že zdaj zagotavljajo storitve milijonom ljudi. Evropska vesoljska industrija je močna in konkurenčna ter je vir novih delovnih mest in poslovnih priložnosti za podjetnike. Evropska komisija želi z današnjim predlogom za novo vesoljsko politiko spodbujati nove storitve in okrepiti vodilni položaj Evrope na področju vesoljskih tehnologij.

Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič je povedal: „Evropska unija ima ključno vlogo pri oblikovanju vesoljske politike. To vodilno vlogo želimo okrepiti in izkoristiti njen strateški potencial, da bi ustvarili nova delovna mesta in spodbudili rast ter izpolnili skupne prednostne naloge politik na področju varnosti, podnebnih sprememb, prometa, podatkovnega gospodarstva in upravljanja naravnih nesreč. Za to je potrebno sodelovanje z našimi partnerji in deležniki v Evropi in po svetu. Skupna izjava o skupni viziji in ciljih glede prihodnosti Evrope v vesolju, ki jo bosta Evropska unija in Evropska vesoljska agencija podpisali to popoldne, je še en pomemben korak v tej smeri.“

Evropska komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Elżbieta Bieńkowska pa meni:Aplikacije na podlagi vesoljskih tehnologij spreminjajo naše življenje, gospodarstvo in industrijo. Vesoljska industrija je ključna panoga evropskega gospodarstva in strateška prednost, ki krepi avtonomijo Evrope pri delovanju na globalni ravni.Privabiti pa mora več podjetnikov in zasebnih naložb, če želi ostati na čelu napredka. Industriji, zagonskim podjetjem in vlagateljem zato sporočam, da je vesoljska razsežnost pomembna in da so naši načrti na tem področju dolgoročni.

Vesoljski programi EU že zagotavljajo storitve, ki so postale nepogrešljive v vsakdanjem življenju. Podatki, pridobljeni z vesoljskimi tehnologijami, omogočajo uporabo mobilnih telefonov in navigacijskih sistemov pri vožnji z avtomobilom, potovanje z letalom in gledanje satelitskih televizijskih programov. Poleg tega so bistveni za zaščito ključne infrastrukture, npr. elektrarn, pametnih omrežij in celo bančnih transakcij. Tovrstni podatki olajšujejo upravljanje meja in reševanje življenj na morju. Z njihovo pomočjo se lahko bolje odzivamo na potrese, gozdne požare in poplave, kmetom pa omogočajo vnaprejšnje načrtovanje. Prav tako se uporabljajo pri varstvu okolja in spremljanju podnebnih sprememb.

Vesoljska strategija za Evropo je odziv na vse močnejšo konkurenco na svetovnih trgih, vse večjo udeležbo zasebnega sektorja in pomembne tehnološke premike. Komisija predlaga vrsto ukrepov, ki bodo Evropejcem omogočili, da v celoti izkoristijo prednosti, ki jih ponujajo vesoljske tehnologije, ustvarili prave pogoje za razvoj zagonskih podjetij, spodbujali vodilni položaj Evrope na področju vesoljskih tehnologij in povečali njen delež na svetovnih trgih.

Kako bi kar najbolje izkoristili prednosti vesoljskih tehnologij v korist družbe in gospodarstva v EU

Zdaj ko je infrastruktura vesoljskih programov EU že napredovala, je treba prizadevanja usmeriti v to, da bosta javni in zasebni sektor v velikem obsegu na trg uvedla podatke, pridobljene z vesoljskimi tehnologijami. Vesoljski programi EU bodo zagotavljali dodatne storitve, ki bodo prispevale k skupnim evropskim prednostnim nalogam, kot so varnost in obramba ter boj proti podnebnim spremembam. Komisija bo spodbujala uporabo sistema Galileo v mobilnih napravah in kritični infrastrukturi ter izboljšala povezljivost na oddaljenih območjih. Inovativnim in zagonskim podjetjem bo omogočila lažji dostop do podatkov, pridobljenih z vesoljskimi tehnologijami, prek namenskih platform pod okriljem industrije, s čimer bo tem podjetjem omogočila, da bodo lahko razvijala storitve in aplikacije.

Spodbujanje konkurenčnega in inovativnega evropskega vesoljskega sektorja

Evropski vesoljski sektor mora ostati na čelu hitro razvijajočih se revolucionarnih inovacij, novih poslovnih modelov in vse močnejše konkurence na svetovnih trgih. Financiranje EU bo izraziteje usmerjeno v podjetnike na področju vesoljskih tehnologij, ki so v fazi zagona ali širitve na enotnem trgu. Poleg tega bo Komisija spodbujala zasebne naložbe za tovrstna zagonska podjetja, zlasti v okviru naložbenega načrta za Evropo in sklada tveganega kapitala, ki je v pripravi. Podprla bo tudi oblikovanje vozlišč in grozdov vesoljske industrije v evropskih regijah.

Ohranjanjestrateške avtonomije Evrope in krepitev njene svetovne vloge na področju vesoljskih tehnologij

Avtonomni dostop Evrope do vesolja in njegova uporaba sta strateškega pomena za izvajanje politik EU, delovanje industrije in podjetij ter varnostno, obrambno in strateško avtonomijo EU. EU namerava kot največja evropska institucionalna stranka vesoljske industrije v naslednjih 10 do 15 letih izstreliti več kot 30 satelitov v okviru programov Galileo in Copernicus. To je zlasti priložnost za ekonomsko sposobnost prihodnjih nosilnih raket, kot sta Ariane 6 in Vega C, ki bodo izdelane v Evropi. Komisija bo kot pametna stranka združila svoje potrebe po izstrelitvah. Poleg tega bo še naprej podpirala evropska podjetja pri dostopu do svetovnih trgov. Na podlagi obstoječe pobude bo začela pripravljati celovito storitev EU za spremljanje razmer v vesolju, da bi zaščitila kritično vesoljsko infrastrukturo pred vesoljskimi odpadki, vremenom v vesolju in kibernetskimi napadi. Komisija bo v okviru prihodnjega evropskega obrambnega akcijskega načrta začela izvajati pobudo v zvezi z vladnimi satelitskimi komunijacijami GovSatCom, da bi zagotovila zanesljive, varne in stroškovno učinkovite storitve satelitskih komunikacij za EU in nacionalne javne organe. Ker je potrebno tesno sodelovanje z globalnimi partnerji, bo Komisija skupaj z visokim predstavnikom in državami članicami skrbela za spodbujanje in ohranjanje uporabe vesolja za prihodnje generacije.

EU in Evropska vesoljska agencija bosta 26. oktobra popoldne podpisali skupno izjavo, v kateri izražata skupno vizijo za evropsko vesoljsko politiko. To je prva tovrstna izjava, kar kaže na pomen, ki ga obe instituciji pripisujeta tesnemu in celovitejšemu sodelovanju pri oblikovanju resnično evropskega pristopa k vesoljskim tehnologijam.

Ozadje

Evropa kot celota (države članice, Evropska vesoljska agencija, EUMETSAT in EU) je pomemben svetovni akter na področju vesoljskih tehnologij. Ima močno in konkurenčno industrijo, npr. za proizvodnjo satelitov in nosilnih raket ter s tem povezane storitve/operacije. V evropski vesoljski industriji je zaposlenih več kot 230 000 strokovnjakov, proizvede pa dodano vrednost, ki po ocenah znaša 46–54 milijard evrov. V Evropi je proizvedena tretjina satelitov na svetu in Evropa je na področju vesolja dosegla številne uspehe s pomočjo revolucionarnih tehnologij in raziskovalnih misij.

EU bo v obdobju 2014–2020 vložila 12 milijard evrov v razvoj visokokakovostnih vesoljskih projektov. Copernicus, vodilni ponudnik podatkov o opazovanju Zemlje na svetu, je že v veliko pomoč pri reševanju življenj na morju, izboljšuje odziv EU na naravne nesreče, npr. potrese, gozdne požare in poplave, ter kmetom omogoča boljše upravljanje pridelave. Galileo, evropski globalni satelitski navigacijski sistem, bo kmalu zagotavljal natančnejše in zanesljivejše informacije o položaju in času za avtonomne in povezane avtomobile, za sektor železniškega in letalskega prometa ter druge sektorje. EGNOS, skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev, zagotavlja navigacijske storitve za varovanje človeškega življenja, ki jih uporabljajo letalski, pomorski in kopenski uporabniki v skoraj vsej Evropi.

Številna inovativna zagonska podjetja že zdaj uporabljajo satelitske podatke, npr. da bi kmetom omogočili učinkovitejše spremljanje polj (FieldSense, zmagovalec programa Copernicus Masters leta 2014), da bi podatke o položaju uporabili za aplikacije v okviru interneta stvari (Geko navsat, dobitnik nagrade Agencije za evropski GNSS leta 2014 in 2015) ali omogočili delovanje brezpilotnih zrakoplovov za reševanje na morju (Sincratech, dobitnik nagrade Satnav leta 2015.) 

Več informacij:

Pogosto zastavljena vprašanja

Posnetki

IP/16/3530

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar