Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Stanje v Uniji 2016: Pregled proračuna EU je še bolj osredotočen na prednostne naloge ter prinaša več prilagodljivosti in manj birokracije

Strasbourg, 14. septembra 2016

„Jasen dokaz finančne solidarnosti je naš evropski proračun.“ – Govor predsednika Jeana-Clauda Junckerja o stanju v Uniji v letu 2016.

Evropska komisija je danes ob govoru predsednika Jeana-Clauda Junckerja o stanju v Uniji v letu 2016 predstavila rezultate vmesnega pregleda večletnega proračuna EU (2014–2020). S predlaganim svežnjem se bo do leta 2020 brez poseganja v zgornje meje, dogovorjene z Evropskim parlamentom in Svetom, sprostilo dodatnih 6,3 milijarde evrov sredstev. Denar bo namenjen spodbujanju ustvarjanja delovnih mest, naložb in gospodarske rasti ter obravnavanju migracij in temeljnih vzrokov zanje. Prav tako je predstavila predloge o tem, kako bi bilo mogoče proračun EU opremiti za boljše in hitrejše odzivanje na nepredvidene okoliščine, finančna pravila pa bodo poenostavljena in usmerjena v rezultate.

Podpredsednica Evropske komisije Kristalina Georgieva, pristojna za proračun in človeške vire, je dejala: „Ponosna sem, da nam proračun EU omogoča uresničevati politične prednostne naloge, zagotavljati naložbe v delovna mesta in rast ter varnost prebivalcev v Evropi in zunaj nje. V današnjem svežnju v okviru vmesnega pregleda predlagamo dodatno povečanje sredstev za te prednostne naloge za 6,3 milijarde evrov ter poenostavitev uporabe proračuna EU in njegovo večjo prilagodljivost. Ta pregled je začetek in ne konec prizadevanj za še večjo usmerjenost v rezultate, da zagotovimo, da je vsak evro iz proračuna EU porabljen na najboljši možni način.“

Več denarja za ključna področja in uspešne programe

Predlagano dodatno financiranje do leta 2020 ustreza dvema velikima prednostnima področjema – naložbam in migracijam. Sredstva bodo razporejena, kot sledi:

  • 2,4 milijarde evrov bo namenjenih za dodatno spodbujanje rasti in delovnih mest z več denarja za zelo uspešne programe, kot so podaljšanje trajanja Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) (glej sporočilo za medije), pobuda za zaposlovanje mladih, program za raziskave in inovacije „Obzorje 2020“, program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), Erasmus ter instrument za povezovanje Evrope (IPE), ki podpira razvoj vseevropskih omrežij na področju prometa, energetike in digitalnih storitev. To vključuje 50 milijonov evrov za pobudo WiFi4EU, katere namen je skupnostim v Evropi pomagati, da bodo lahko vsakemu državljanu ponudile vstopne točke za brezplačen brezžični internet, kar skupaj pomeni 120 milijonov evrov.
  • 2,5 milijarde evrov bo namenjenih za podporo tekočemu delu na področjih migracij, varnosti in nadzora na zunanjih mejah, vključno z ustanovitvijo evropske mejne in obalne straže, Agencijo EU za azil in reformo skupnega evropskega azilnega sistema.
  • 1,4 milijarde evrov bo namenjenih Evropskemu skladu za trajnostni razvoj v okviru načrta za zunanje naložbe (glej informativni pregled), ki bo podpiral naložbe v regijah zunaj EU in bo namenjen iskanju zasebnih partnerjev za odpravljanje temeljnih vzrokov migracij, hkrati pa bo prispeval k doseganju drugih razvojnih ciljev, ter migracijskim partnerstvom, makroekonomski finančni pomoči in zunanjemu posojanju, da se stabilizirajo države v sosedstvu.

Vmesni pregled skupaj s povečanji v predlogu proračuna za leto 2017 (1,8 milijarde evrov) in tehnično prilagoditvijo sredstev za kohezijo, ki bo omogočila dodatna sredstva za te prednostne naloge (4,6 milijarde evrov), prinaša finančni sveženj v skupnem znesku skoraj 13 milijard evrov.

Državam članicam ne bo treba ničesar doplačati k znesku, za katerega so se že zavezale v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Sredstva se bodo črpala iz nekaterih rezerv proračuna, kot so nerazporejene razlike do zgornjih mej in posebni instrumenti.

Poenostavitev pravil

Komisija skupaj z vmesnim pregledom predlaga poenostavitev pravil, v skladu s katerimi države članice in drugi upravičenci prejemajo evropska sredstva. Med pričakovanimi rezultati so:

  • Lažji dostop do sredstev EU. Raziskovalcem in študentom se na primer ne bo treba več zamujati z izpolnjevanjem obrazcev za potne stroške in bodo lahko zato več časa posvetili raziskavam.
  • Za lažje sodelovanje se bo EU lahko oprla na revizije in kontrole, ki so jih že opravili drugi donatorji, kot so Združeni narodi. To bo nevladnim organizacijam, ki prejemajo denar od več donatorjev, prihranilo veliko birokracije, zato bodo lahko več časa namenili delu na terenu.
  • Spodbujala se bo udeležba državljanov. Državljani bodo lahko na primer podali svoje mnenje pri odločanju o tem, ali bi bilo treba denar, ki ga je prejela njihova vas, porabiti za nov trg ali otroško igrišče.
  • Finančni pravilnik bo lažje razumljiv in bo za 25 % krajši od sedanjega.

Odzivnejši proračun z novo krizno rezervo EU

Komisija predlaga tudi izboljšanje zmogljivosti proračuna EU za hitro in ustrezno odzivanje na nepredvidene dogodke, in sicer vključno z:

  • Uvedbo nove krizne rezerve Evropske unije, namenjene porabi za prednostne naloge, ki se bo financirala iz neporabljenih sredstev.
  • Podvojitvijo obsega instrumenta za prilagodljivost (na 1 milijardo evrov) in rezerve za nujno pomoč (na 0,5 milijarde evrov).
  • Uvedbo „prožnostne rezerve“ za podporo zunaj EU, in sicer z oblikovanjem rezerve v višini do 10 % letnih odobritev za prevzem obveznosti.
  • Omogočanjem ustanavljanja skrbniških skladov tudi pri nujnih ali posebnih ukrepih v EU (trenutno se lahko ustanavljajo samo zunaj EU).

Izhajanje iz uspehov, doseženih v sedanjem proračunskem ciklu EU

Pri vmesnem pregledu so obravnavani dosedanji najpomembnejši dosežki tekočega sedemletnega proračunskega cikla, v katerem je bil proračun EU že ključnega pomena pri podpiranju najvišjih političnih prednostnih nalog:

  • Financiranje podpore za vključevanje beguncev, varnost, nadzor meja in upravljanje migracij je bilo skoraj podvojeno na več kot 15 milijard evrov za obdobje 2015–2017.
  • Ukrepi, ki jih podpira pobuda za zaposlovanje mladih, so doslej koristili več kot 1,4 milijona ljudem, kar presega prvotne ocene.
  • Politikam za ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je v obdobju 2014–2020 namenjenih približno 200 milijard evrov.
  • Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) je v prvem letu izvajanja mobiliziral za približno 115 milijard evrov naložb za spodbujanje zaposlovanja in rasti. Komisija glede na dosežene rezultate danes skupaj s svojim sporočilom o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira predlaga podaljšanje trajanja EFSI do leta 2020 in podvojitev njegove finančne zmogljivosti.

Naslednji koraki

O predstavljenih zakonodajnih predlogih se bosta morala zdaj dogovoriti Evropski parlament in Svet. Komisija si bo v tesnem sodelovanju z drugimi institucijami prizadevala, da se do konca leta 2016 doseže dogovor o čim večjem delu svežnja.

Ozadje

Vmesni pregled je bil del političnega dogovora o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in je določen v členu 2 Uredbe Sveta št. 1311/2013 (uredba o večletnem finančnem okviru). Sedanji večletni finančni okvir je bil dogovorjen v letu 2013 po gospodarski krizi ter njenem učinku na javne finance. Prvič v zgodovini EU je sedemletni proračun manjši od prejšnjega.

 

Več informacij

Predlagani zakonodajni sveženj

 

IP/16/2999

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar