Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Izvajanje evropske agende o migracijah: napredek pri prednostnih ukrepih

Bruselj, 10. februarja 2016

Izvajanje evropske agende o migracijah: napredek pri prednostnih ukrepih

Najhujša begunska kriza po drugi svetovni vojni, ko je po vsem svetu več kot 60 milijonov beguncev in notranje razseljenih oseb, terja temeljito okrepitev sistema EU za migracije in usklajen evropski odziv. Zaradi prepogosto preobremenjenih nacionalnih in lokalnih organov bi bilo sicer močno zaželeno zmanjšanje tokov, vendar si ne moremo delati utvar, da se bo begunska kriza končala, še preden bodo dokončno odpravljeni temeljni vzroki zanjo. Ti so nestabilnost, vojna in terorizem v neposrednem evropskem sosedstvu, zlasti nadaljevanje vojne in grozodejstev v Siriji.

Evropska komisija si je v zadnjih šestih mesecih prizadevala za hiter, usklajen evropski odziv in predstavila številne predloge, ki naj bi države članice opremili s potrebnimi orodji za boljše upravljanje velikega števila prišlekov. Da bi evropska azilna in migracijska politika lažje obravnavala nove izzive, s katerimi se sooča, jo Evropska unija krepi s potrojitvijo prisotnosti na morju; z novim sistemom nujne solidarnosti za premestitev prosilcev za azil iz najbolj prizadetih držav; z uporabo doslej največjega deleža proračuna, tj. prek 10 milijard evrov namenjenih reševanju begunske krize in pomoči najbolj prizadetim državam; z novim okvirom usklajevanja in sodelovanja za države Zahodnega Balkana; z začetkom novega partnerstva s Turčijo in nenazadnje z ambicioznim predlogom o ustanovitvi Evropske agencije za mejno in obalno stražo. Pomembni gradniki trajnostnega sistema upravljanja migracij so na papirju sicer vzpostavljeni, vendar njihovo izvajanje na terenu še ni zadovoljivo. Jasno je, da je treba za oblikovanje trajnostnega sistema upravljanja migracij storiti še marsikaj.

V pričakovanju zasedanja Evropskega sveta prihodnji teden je Komisija danes poročala o izvajanju prednostnih ukrepov, sprejetih v okviru evropske agende o migracijah, in poudarila ključna področja, na katerih so potrebni takojšnji ukrepi, da se ponovno vzpostavi nadzor nad razmerami.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je dejal: „V drugi polovici leta 2015 je v Evropo na nedovoljen način prispelo rekordno število ljudi. Tisti med njimi, ki potrebujejo zaščito, morajo za azil zaprositi v prvi državi članici EU, v katero prispejo. Če je to potrebno, se jih lahko premesti v druge države članice, da se zagotovi njihova pravičnejša porazdelitev. Tiste, ki ne zaprosijo za azil ali ne izpolnjujejo pogojev zanj, pa je treba hitro in učinkovito prepoznati in vrniti. Trenutna najnujnejša prednostna naloga je ponovna vzpostavitev urejenega upravljanja tokov. Evropska komisija podpira države članice pri oblikovanju usklajenega evropskega odziva, ki zajema tudi znatno finančno in praktično podporo.“

Komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopoulos je povedal: „V Evropo še vedno prihaja veliko število migrantov, zato moramo okrepiti izvajanje dogovorjenega evropskega odziva, ki zagotavlja uravnoteženost med odgovornostjo in solidarnostjo. Kdor prispe v Unijo, se mora zavedati, da bo deležen zaščite, če jo potrebuje, da pa ne more sam odločati o tem, kje je bo deležen, in da bo vrnjen, če ne izpolnjuje pogojev za zaščito. Za boljše upravljanje migracijskih tokov in za zavarovanje evropskih meja morajo vse države članice izpolniti svoje zaveze, dosledno uporabljati evropska pravila o azilu in mejnem nadzoru ter zagotoviti potrebno podporo najbolj izpostavljenim državam članicam.“

Evropska komisija je decembra poročala o doseženem napredku pri izvrševanju sklepov, ki so jih sprejele države članice, in ugotovila, da izvajanje poteka prepočasi. Dva meseca pozneje je dosežen napredek v zvezi s številnimi vprašanji, Dosežen je bil na primer napredek pri stopnji odvzemanja prstnih odtisov, ki je eden ključnih elementov pravilnega upravljanja azilnega sistema. Delež migrantov, katerih prstni odtisi so vključeni v podatkovno zbirko sistema Eurodac, se je v Grčiji povečal z 8 % septembra 2015 na 78 % januarja 2016, v Italiji pa v istem obdobju s 36 % na 87 %. Vseeno pa je bilo nekaj rokov zamujenih in zaveze se izpolnjujejo počasi.

Da bi osvetlila že doseženi napredek in naloge, ki jih bo treba še opraviti, je Komisija danes predstavila poročili o napredku pri izvajanju sistema žariščnih točk in programa premestitev v Italiji in Grčiji ter ukrepe, sprejete za uresničevanje zavez iz izjave, ki so jo voditelji držav vzdolž zahodnobalkanske poti sprejeli na srečanju oktobra 2015. Poleg tega je Komisija izdala obrazložena mnenja v devetih primerih kršitev kot del svoje zaveze v okviru evropske agende o migracijah, da se nameni prednost izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema. Predstavila je tudi poročilo o izvajanju akcijskega načrta EU-Turčija.

Komisija je danes sprejela priporočilo, naslovljeno na Grčijo, o nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi postopne ponovne vzpostavitve predaj v skladu z dublinsko uredbo. Poleg tega je kolegij predlagal začasno odložitev izvajanja programa premestitev za 30 % prosilcev, ki bi morali biti v letošnjem letu premeščeni v Avstrijo. Kolegij je razpravljal tudi o osnutku priporočil Grčiji v skladu s členom 19b Zakonika o schengenskih mejah.

Stabilizacija razmer v državah članicah pod največjim pritiskom: priporočilo o ponovni vzpostavitvi predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo

Za delovanje skupnega evropskega azilnega sistema mora obstajati dejanska možnost vračanja prosilcev za azil v državo prvega vstopa v EU, kot predvidevajo skupno dogovorjena pravila EU. Države članice od leta 2010 oziroma 2011 dalje ne morejo več izvajati predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo, ker sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče ugotovili sistemske pomanjkljivosti.

Komisija je danes sprejela priporočilo, naslovljeno na Grčijo, o nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi morebitne ponovne vzpostavitve nekaterih predaj v skladu z dublinsko uredbo. V obdobju po sodbi Sodišča leta 2011 je Grčija dosegla izboljšave in sprejela ukrepe za odpravo pomanjkljivosti svojega azilnega sistema. Komisija, Evropski azilni podporni urad in države članice so to pozorno spremljali.

Vendar Komisija ugotavlja, da so navkljub ustanovitvi ustreznejših azilnih struktur, kot sta azilna služba in služba za prvi sprejem, na nekaterih ključnih področjih azilnega postopka še vedno potrebne izboljšave, da se bo dublinska uredba za Grčijo spet lahko začela uporabljati v celoti. Zlasti so potrebne izboljšave glede zmogljivosti in pogojev za sprejem, dostopa do azilnega postopka, pritožb in pravne pomoči.

Priporočilo določa konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se Grčija lahko ponovno vključi v dublinski sistem, pri čemer se osredotoča na krepitev sprejemnih zmogljivosti za prosilce za azil v Grčiji in izboljšanje njihovih življenjskih razmer ter na omogočanje učinkovitega dostopa do azilnega postopka, vključno s pritožbami, in sicer z zagotovitvijo, da so ustrezne institucije popolnoma delujoče, imajo dovolj osebja in so ustrezno opremljene za obravnavo več prošenj. Hkrati bi bilo treba upoštevati breme, ki ga Grčija nosi zaradi sedanjega visokega števila prosilcev za azil.

O tem, ali pogoji omogočajo omejeno ponovno vzpostavitev predaj, bodo odločali organi držav članic pod nadzorom svojih sodišč in Sodišča. V priporočilu je Grčija pozvana, naj marca poroča o doseženem napredku, kar bo pomagalo oceniti, ali glede na dejanski napredek pogoji državam članicam omogočajo ponovno vzpostavitev posameznih predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo.

Zagotavljanje močnih meja

Upravljanje zunanjih meja EU prinaša odgovornost. V preteklih mesecih se je nadzor meje vzdolž zahodnobalkanske poti izvajal neusklajeno, čemur so sledili enostranski ukrepi za poostritev nadzora na mejah, ki so imeli verižni učinek na sosednje države ob poti. Komisija je v zvezi s tem poudarjala pomen registracije migrantov in odpornosti meja ter vztrajala, da je treba povečati sprejemne zmogljivosti, da se zagotovijo strukturne rešitve za izzive, s katerimi se sooča Evropa.

Za obravnavo tega trenda morajo države vzdolž poti pospešiti izpolnjevanje zavez, sprejetih na srečanju voditeljev držav Zahodnega Balkana, ter zagotoviti, da so odločitve v celoti usklajene in, kjer je to ustrezno, opredeljene v skladu s pravom Unije. Najpomembneje je, da se vse države članice zavežejo, da ne bodo več spuščale naprej oseb, ki izrazijo zanimanje za to, da bi za azil zaprosile drugje. Osebe, ki ne potrebujejo zaščite, je treba vrniti hitro in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic.

Sposobnost Unije, da ohrani območje brez nadzora na notranjih mejah, je pogojena z zagotovitvijo varnosti zunanjih meja. Schengenski sistem je dovolj prožen, da državam članicam omogoča odzivanje na spreminjajoče se okoliščine. Države članice so zaradi stalnega povečevanja števila prihajajočih migrantov in beguncev v skladu z določbami zakonika o schengenskih mejah sprejele izjemne ukrepe v skrajni sili, npr. začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah.

Kolegij komisarjev je danes razpravljal o osnutku priporočil Grčiji v skladu s členom 19b Zakonika o schengenskih mejah. Potem ko so bile v schengenskem ocenjevalnem poročilu ugotovljene resne pomanjkljivosti pri upravljanju zunanjih meja Grčije, zdaj Svet preučuje priporočila za njihovo odpravo. Komisija je pripravljena sprejeti ustrezne izvedbene ukrepe, ko bo Svet sprejel odločitev v zvezi s tem. Za zagotovitev odprave kontrol na notranjih mejah je prej nujno potrebna stabilizacija schengenskega sistema z uporabo njegovih zaščitnih mehanizmov.

Izvajanje premestitev

Premestitev je ključno orodje za zmanjšanje obremenjenosti držav članic, ki so pod največjim pritiskom, zagotovitev pravičnejše porazdelitve prosilcev za azil ter ponovno vzpostavitev reda pri upravljanju migracij. Vendar pa sta v ta namen potrebna politična volja za premestitve in učinkovito sodelovanje med državami članicami, iz katerih se premestitev izvede, in državami članicami prejemnicami.

Komisija je zato danes pisala vsem državam članicam, da bi jih opomnila na njihove obveznosti na podlagi navedenih dveh sklepov o premestitvah ter jih pozvala k pospešenemu izvajanju, ki je nedvomno potrebno glede na cilj zagotovitve nujne pomoči. Hkrati z zaostrovanjem nadzora meje vzdolž zahodnobalkanske poti se bodo verjetno povečali tudi pritiski, ki naj bi jih omenjena sklepa ublažila, zato bo potreba po solidarnosti še toliko bolj nujna.

Sklep o premestitvi omogoča prilagoditev mehanizma premestitev v primerih, ko so države članice soočene z drastičnimi spremembami migracijskih tokov, zaradi katerih vanje nenadoma začno prihajati državljani tretjih držav. Zaradi izrednih razmer, v katerih se je znašla Avstrija, je Komisija predlagala enoletno odložitev premestitve 30 % prosilcev, dodeljenih Avstriji. Avstrija se sooča z nenadnim prihodom državljanov tretjih držav na svoje ozemlje, kar je posledica sekundarnih gibanj po Evropi, zaradi česar se je močno povečalo število prosilcev za mednarodno zaščito. Komisija je že decembra predlagala, da se obveznosti Švedske v zvezi s premestitvami odložijo za obdobje enega leta.

Ozadje

Evropska komisija si dosledno in stalno prizadeva za usklajen evropski odziv v zvezi z begunci in migracijami.

Ob nastopu mandata je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopoulosu zaupal nalogo, naj v sodelovanju z drugimi komisarji, katerih delo usklajuje prvi podpredsednik Frans Timmermans, pripravi novo migracijsko politiko, ki je ena od desetih tematskih prioritet iz političnih usmeritev.

Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah, ki določa celovit pristop za izboljšanje upravljanja vseh vidikov migracij.

V letu 2015 so bili sprejeti kar trije svežnji izvedbenih ukrepov v okviru agende in sicer 27. maja, 9. septembra in 15. decembra

Več informacij

Sporočilo o stanju izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

Sporočilo za medije – Izvajanje evropske agende o migracijah: Poročila Komisije o stanju v Grčiji, Italiji in na Zahodnem Balkanu

Sporočilo za medije – Izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema: Komisija nadaljuje z devetimi postopki za ugotavljanje kršitev

Sporočilo za medije – Obvladovanje begunske krize: Poročila Komisije o izvajanju skupnega akcijskega načrta EU in Turčije

INFORMATIVNI PREGLED: Obvladovanje begunske krize – Grčija: poročilo o stanju

INFORMATIVNI PREGLED: Obvladovanje begunske krize – Italija: poročilo o stanju

INFORMATIVNI PREGLED: Obvladovanje begunske krize – zahodnobalkanska pot: poročilo o stanju

INFORMATIVNI PREGLED: Skupni akcijski načrt EU in Turčije

INFORMATIVNI PREGLED: Uravnoteženje odgovornosti in solidarnosti na področju azila in migracij

INFORMATIVNI PREGLED: Razlaga schengenskih pravil

Priloga 1: Skupni akcijski načrt EU in Turčije

Priloga 2: Grčija – poročilo o napredku

Priloga 3: Italija – poročilo o napredku

Priloga 4: Premestitve – poročilo o napredku

Priloga 5: Ukrepi po srečanju voditeljev držav Zahodnega Balkana – poročilo o napredku

Priloga 6: Načrtovani ukrepi, ki prispevajo k zaščiti otrok pri migraciji

Priloga 7: Zaveze držav članic glede prispevkov v skrbniška sklada – pregled stanja

Priloga 8: Izvajanje prava EU – pregled stanja

Priloga 9: Prejeta podpora držav članic za mehanizme civilne zaščite v Srbiji, Sloveniji, na Hrvaškem in v Grčiji

Priporočilo Komisije o nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi ponovne vzpostavitve predaj v skladu z dublinsko uredbo

Predlog sklepa Sveta o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, dodeljenih Avstriji

Evropska agenda o migracijah

Sporočilo z dne 23. septembra 2015: Obvladovanje begunske krize: takojšnji operativni, proračunski in pravni ukrepi v okviru evropske agende o migracijah

Sporočilo z dne 14. oktobra 2015: Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

Sporočilo z dne 15. decembra: Evropska mejna in obalna straža ter učinkovito upravljanje zunanjih meja Evrope

Izjava s srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana

IP/16/271

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar