Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Komisija je okrepila pravila o preglednosti za obravnavanje izogibanja davkom, pranja denarja in financiranja terorizma

Strasbourg, 5. julija 2016

Komisija je danes sprejela predlog za nadaljnjo poostritev pravil EU o preprečevanju pranja denarja za boj proti financiranju terorizma in povečanje preglednosti o dejanskih lastnikih podjetij in trustov.

Junckerjeva Komisija si je kot prednostno nalogo zadala boj proti izogibanju davkom, pranju denarja in financiranju terorizma. Spremembe, ki jih danes predlaga, bodo obravnavale nove načine financiranja terorizma, povečale preglednost za boj proti pranju denarja in omogočile krepitev boja proti izogibanju plačevanju davkov.

Predlog Komisije je prva pobuda za izvajanje akcijskega načrta za krepitev boja proti financiranju terorizma iz februarja 2016 ter je del širše pobude za izboljšanje davčne preglednosti in preprečevanje davčnih zlorab. Zato vzporedno predstavljamo sporočilo, ki se neposredno odziva na nedavna razkritja v zvezi s panamskimi dokumenti.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je dejal: ,,Današnji predlog bo nacionalnim organom pomagal pri iskanju ljudi, ki svoja sredstva skrivajo z namenom storitve kaznivih dejanj, kot je terorizem. Države članice bodo lahko pridobile in izmenjale pomembne informacije o dejanskih lastnikih podjetij in trustov, o tem, kdo posluje s spletnimi valutami in kdo uporablja predplačniške kartice. Obveščanje javnosti o tem, kdo stoji za podjetji in trusti, bi moralo imeti tudi močan odvračilni učinek za morebitne utajevalce davkov.“

Věra Jourová, evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov je povedala:

,,Danes predstavljamo strožja pravila o preglednosti, da bi preprečili financiranje terorizma in okrepili boj proti pranju denarja in izogibanju davkom. Posodobitev četrte direktive o preprečevanju pranja denarja bo odpravila morebitne praznine v evropski zakonodaji, ki bi teroristom, zločincem ali drugim osebam omogočile izigravanje davčnih pravil za financiranje svojih dejavnosti. Le boljše sodelovanje bo prineslo uspeh v boju proti tem pojavom."  

Sprejetje četrtega svežnja o preprečevanju pranja denarja maja 2015 je bil pomemben korak k povečanju učinkovitosti prizadevanj EU za boj proti pranju denarja, pridobljenega s kriminalnimi dejavnostmi, in boj proti financiranju terorističnih dejavnosti. V njem so določeni visoki standardi za preprečevanje pranja denarja, kot je na primer zahteva, da države članice vzpostavijo nacionalne registre dejanskih lastnikov podjetij in nekaterih trustov. Države članice so se zavezale, da bodo sveženj začele izvajati prej, kot je bilo sprva predvideno, in sicer najkasneje do konca leta 2016.  

Boj proti financiranju terorizma

Kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za krepitev boja proti financiranju terorizma, Komisija predlaga spremembe za preprečitev uporabe finančnega sistema za financiranje dejavnosti terorizma:

  • povečanje pristojnosti finančnih obveščevalnih enot EU in omogočanje njihovega lažjega sodelovanja: obseg informacij, ki so na voljo finančnim obveščevalnim enotam, se bo povečal, in imele bodo dostop do informacij v centraliziranih registrih bančnih in plačilnih računov ter centralnih sistemih za pridobivanje podatkov, ki jih bodo morale države članice vzpostaviti za ugotavljanje identitete imetnikov bančnih in plačilnih računov;
  • obvladovanje tveganj za financiranje terorizma, povezanih z virtualnimi valutami: da bi preprečili zlorabo virtualnih valut za pranje denarja in financiranje terorizma, Komisija predlaga, da se platforme za menjavo virtualnih valut in ponudnike skrbniških denarnic vključi v področje uporabe direktive o preprečevanju pranja denarja. Ti subjekti bodo morali pri menjavi virtualnih valut za fizične valute uporabljati ukrepe skrbnega preverjanja strank, s čimer se bo onemogočila anonimnost, povezana s takimi menjavami;
  • obvladovanje tveganj, povezanih z anonimnimi predplačniškimi instrumenti (npr. predplačniške kartice): Komisija predlaga tudi zmanjšanje uporabe anonimnih plačil prek predplačniških kartic z znižanjem pragov za identifikacijo z 250 € na 150 € in razširitvijo zahtev glede preverjanja strank. Upoštevano je bilo načelo sorazmernosti, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti uporabi teh kartic s strani finančno ranljivih državljanov;
  • strožja preverjanja tveganih tretjih držav: v skladu s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja Komisija predlaga uskladitev seznama preverjanj za države s pomanjkljivostmi v sistemih za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma. Banke bodo morale izvajati dodatna preverjanja (ukrepe skrbnega preverjanja) finančnih tokov iz navedenih držav. Seznam držav po vzoru seznama Projektne skupine za finančno ukrepanje bo iz procesnih razlogov uradno sprejet 14. julija.

Strožja pravila o preglednosti za preprečevanje izogibanja davkom in pranja denarja

Današnji predlog bo okrepil ukrepe, uvedene s četrto direktivo proti pranju denarja, z naslednjimi spremembami:

  • poln dostop javnosti do registrov dejanskih lastnikov: države članice bodo objavile določene informacije iz registrov dejanskih lastnikov podjetij in trustov, ki so povezani s podjetji; Informacije o vseh drugih skladih bodo vključene v nacionalne registre in na voljo osebam, ki lahko izkažejo pravni interes. Dejanski lastniki, ki imajo 10‑odstotni delež v nekaterih podjetjih, pri katerih obstaja tveganje, da se bodo uporabila za pranje denarja in davčne utaje, bodo vključeni v registre. Za ostala podjetja prag ostaja 25 %;
  • povezanost registrov: predlog določa neposredno povezanost registrov, kar omogoča lažje sodelovanje med državami članicami;
  • razširitev obsega informacij, ki so na voljo pristojnim organom: Komisija je predlagala, da morajo tako za obstoječe kot za nove račune veljati ukrepi skrbnega preverjanja. To bo preprečilo, da bi računi, ki se morebiti uporabljajo za izvajanje nezakonitih dejavnosti, ušli nadzoru. Podrobnejši nadzor in strožja pravila bodo veljala tudi za pasivna podjetja in truste, o katerih je govora v panamskih dokumentih.

Ozadje

Četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja je bila sprejeta 20. maja 2015. Evropska komisija je v svojem akcijskem načrtu za boj proti financiranju terorizma pozvala države članice, da določijo zgodnejši datum za dejanski prenos direktive v nacionalno zakonodajo, in sicer do konca leta 2016.

Spremembe zakonodaje, ki se jih danes predlaga z namenom obravnavanja vprašanj financiranja terorizma in preglednosti, so sorazmerne in ciljno usmerjene, njihov namen pa je vnesti nujne spremembe v obstoječi okvir. Komisija države članice spodbuja, naj te ciljne spremembe upoštevajo pri prenosu četrte direktive o preprečevanju pranja denarja.

Predlagano posodobitev pravnih pravil bosta Evropski parlament in Svet sprejela v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

Komisija mora v skladu s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja trikrat letno sprejeti seznam visoko tveganih držav s pomanjkljivostmi v sistemih za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma. Komisija bo upoštevala delo, ki ga je na mednarodni ravni opravila Projektna skupina za finančno ukrepanje. EU bo na vseh relevantnih političnih področjih še naprej sodelovala z zadevnimi jurisdikcijami, tudi v okviru razvojnega sodelovanja, pri čemer je njen končni cilj, da se doseže njihova skladnost s pravili in se jih črta s seznama. Seznam bo v obliki delegiranega akta predložen Svetu in Evropskemu parlamentu po običajnem postopku.

Obe pobudi sta del izvajanja akcijskega načrta za okrepitev boja proti financiranju terorizma, ki ga je Komisija sprejela 2. februarja 2016.

Več informacij:

Sprememba četrte direktive o preprečevanju pranja denarja

Vprašanja in odgovori

Informativni pregled

IP/16/2380

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar