Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Komisija predstavila akcijski načrt za okrepitev boja proti financiranju terorizma

Strasbourg, 2. februarja 2016

Evropska komisija je danes predstavila akcijski načrt za okrepitev boja proti financiranju terorizma.

Nedavni teroristični napadi v Evropski uniji in zunaj nje kažejo, da boj proti terorizmu zahteva odločen in usklajen evropski odziv. V evropski agendi za varnost so bila opredeljena številna področja za učinkovitejši boj proti financiranju terorizma. Z današnjim celovitim akcijskim načrtom se bo zagotovil odločen in hiter odziv na sedanje izzive, ki temelji na obstoječih pravilih EU in jih po potrebi dopolnjuje. S konkretnimi ukrepi bodo ta pravila prilagojena ali pa bodo predlagana dodatna pravila, da bi se obravnavale nove grožnje.

Prvi podpredsednik Frans Timmermans je povedal: „Onemogočiti moramo vire, ki jih teroristi uporabljajo za svoje grozovite zločine. Z odkrivanjem in onemogočanjem financiranja terorističnih mrež lahko zmanjšamo njihove možnosti za potovanje, nakup orožja in razstreliva, načrtovanje napadov ter širjenje sovraštva in strahu prek spleta. Komisija bo v prihodnjih mesecih posodobila in razvila pravila in orodja EU, in sicer z dobro zasnovanimi ukrepi za obvladovanje nastajajočih groženj, ki bodo nacionalnim organom pomagali okrepiti boj proti financiranju terorizma ter prispevali k boljšemu sodelovanju med njimi, ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic. Ključno je, da sodelujemo v boju proti financiranju terorizma, da bi dosegli rezultate in zaščitili evropske državljane.“

Podpredsednik Valdis Dombrovskis, ki je odgovoren za evro in socialni dialog, je dejal: „Z današnjim akcijskim načrtom želimo čim hitreje preprečiti financiranje terorizma, prvi korak pa bomo naredili v prihodnjih mesecih z zakonodajnimi predlogi. Preprečiti moramo dostop teroristov do sredstev, omogočiti organom boljše sledenje finančnim tokovom, da bi se preprečili uničujoči napadi, kot smo jim bili priča lani v Parizu, ter zagotoviti, da se pranje denarja in financiranje terorizma kaznujeta v vseh državah članicah. Izboljšati želimo nadzor nad številnimi finančnimi sredstvi, ki jih uporabljajo teroristi, in sicer vse od gotovinskih sredstev in kulturnih predmetov do virtualnih valut in anonimnih predplačniških kartic, pri čemer se moramo izogniti nepotrebnim oviram pri delovanju načinov plačila in finančnih trgov za običajne in poštene državljane.“

Akcijski načrt se osredotoča na dve glavni področji ukrepanja:

  • sledenje teroristom prek finančnih transakcij ter preprečevanje prenosa sredstev ali drugih virov;
  • onemogočanje virov prihodkov terorističnih organizacij, tako da se jim prepreči zmožnost zbiranja sredstev.

Preprečevanje prenosa sredstev in odkrivanje virov financiranja terorizma

Teroristi so vpleteni v različne dovoljene in nedovoljene dejavnosti za financiranje terorizma. Sledenje finančnim tokovom lahko pomaga pri identifikaciji in pregonu terorističnih mrež. Nova finančna orodja in načini plačila ustvarjajo nove pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati. Onemogočanje možnosti za financiranje terorizma je ključno za varnost, vendar lahko ukrepi na tem področju vplivajo tudi na vsakdanje življenje in gospodarske dejavnosti državljanov in podjetij po vsej EU. Zato bodo predlogi Komisije upoštevali ravnovesje med potrebo po večji varnosti in potrebo po zaščiti temeljnih pravic, vključno z varstvom podatkov in gospodarskimi svoboščinami.  

Sprejetje četrtega svežnja o preprečevanju pranja denarja maja 2015 je bil pomemben korak k povečanju učinkovitosti prizadevanj EU za boj proti pranju denarja, pridobljenega s kriminalnimi dejavnostmi, in boj proti financiranju terorističnih dejavnosti. Zdaj ga morajo države članice čim prej začeti izvajati. Komisija poziva države članice, naj se zavežejo, da bodo to storile do konca leta 2016. Komisija je decembra 2015 predstavila predlog direktive o boju proti terorizmu, ki financiranje terorizma ter financiranje novačenja, usposabljanja in potovanj za namene terorizma opredeljuje kot kaznivi dejanji. Komisija zdaj predlaga dodatne načine, kako preprečiti zlorabo finančnega sistema za financiranje terorizma.

Najpozneje do konca drugega četrtletja leta 2016 bomo predlagali številne ciljno usmerjene spremembe četrte direktive o preprečevanju pranja denarja, in sicer na naslednjih področjih:

  • zagotavljanje visoke ravni zaščitnih ukrepov za finančne tokove iz tretjih držav z visokim tveganjem: Komisija bo spremenila direktivo tako, da bo vključevala seznam vseh obveznih pregledov (ukrepov skrbnega preverjanja), ki jih morajo finančne institucije izvajati za finančne tokove iz držav, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svojih nacionalnih sistemih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Če bodo vse države članice uporabljale enake ukrepe, v Evropi ne bo vrzeli in teroristi ne bodo mogli izvajati operacij v državah z nižjo ravnjo zaščite;
  • povečanje pristojnosti finančnih obveščevalnih enot EU in olajšanje njihovega sodelovanja: obseg informacij, ki so na voljo finančnim obveščevalnim enotam, se bo povečal v skladu z najnovejšimi mednarodnimi standardi;
  • centralizirani nacionalni registri bančnih in plačilnih računov ali centralni sistemi za pridobivanje podatkov v vseh državah članicah: direktiva bo spremenjena tako, da bodo imele finančne obveščevalne enote lažji in hitrejši dostop do informacij o imetnikih bančnih in plačilnih računov;
  • obvladovanje tveganj za financiranje terorizma, povezanih z virtualnimi valutami: da bi Komisija preprečila zlorabo virtualnih valut za pranje denarja in financiranje terorizma, predlaga, da se za platforme za menjavo virtualnih valut začne uporabljati direktiva o preprečevanju pranja denarja, tako da bi morale te platforme pri menjavi virtualnih valut za fizične valute uporabljati ukrepe skrbnega preverjanja strank, s čimer bi se onemogočila anonimnost, povezana s takimi menjavami;
  • obvladovanje tveganj, povezanih z anonimnimi predplačniškimi instrumenti (npr. predplačniške kartice): Komisija predlaga znižanje pragov za identifikacijo in razširitev zahtev glede preverjanja strank. Ustrezno se bo upoštevalo načelo sorazmernosti, zlasti v zvezi z uporabo teh kartic s strani finančno ranljivih državljanov.

Drugi ukrepi bodo vključevali:

  • povečanje učinkovitosti EU pri prenosu ukrepov Združenih narodov glede zamrznitve sredstev in izboljšanje dostopa finančnih institucij EU in gospodarskih subjektov do seznamov Združenih narodov do konca leta 2016. Komisija bo tudi ocenila potrebo po posebnem režimu EU za zamrznitev sredstev teroristov;
  • kriminalizacijo pranja denarja: s celovito in skupno opredelitvijo kaznivih dejanj, povezanih s pranjem denarja, in sankcij po vsej EU se bodo preprečile ovire za čezmejno pravosodno in policijsko sodelovanje v boju proti pranju denarja;
  • omejitev tveganj, povezanih z gotovinskimi plačili: Komisija bo z zakonodajnim predlogom o nedovoljenem prenosu denarnih sredstev razširila področje uporabe obstoječe uredbe tako, da bo vključevala denarna sredstva, poslana prek tovornih ali poštnih pošiljk, ter da bo pristojnim organom omogočala, da ukrepajo v zvezi z manjšimi zneski v primeru suma nezakonite dejavnosti;
  • ocenjevanje dodatnih ukrepov za sledenje financiranju terorizma: Komisija bo proučila potrebo po dopolnilnem sistemu EU za sledenje financiranju terorizma, ki bi na primer zajemal plačila znotraj EU, ki niso zajeta s programom EU-ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti.

Onemogočanje virov prihodkov terorističnih organizacij

Trenutno glavni prihodki terorističnih organizacij izvirajo iz nedovoljene trgovine na zasedenih območjih, vključno s trgovino s kulturnimi dobrinami in nedovoljeno trgovino s prostoživečimi živalmi. Prihodke imajo lahko tudi od trgovine z zakonitim blagom. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bosta zagotovili tehnično pomoč državam na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki pri boju proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami ter podporo tretjim državam pri spoštovanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov na tem področju. Države na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in jugovzhodni Aziji bodo prejele tudi podporo za okrepitev boja proti financiranju terorizma.

Komisija bo leta 2017 predstavila zakonodajni predlog za povečanje pristojnosti carinskih organov, da bi lahko obravnavali financiranje terorizma prek trgovine z blagom, na primer s preprečevanjem nezakonitega dobička s prikrivanjem poslovnih transakcij, napačnim navajanjem vrednosti blaga in lažnimi računi.

Drugi predlog bo obravnaval nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami, da bi se področje uporabe veljavne zakonodaje razširilo na več držav.

Naslednji koraki

V akcijskem načrtu je navedenih več konkretnih ukrepov, ki jih bo Komisija takoj začela izvajati v praksi. Drugi bodo sledili v prihodnjih mesecih. Vsi ukrepi, ki so bili danes predstavljeni, naj bi bili izvedeni do konca leta 2017 (glej podroben časovni razpored v informativnem pregledu).

Ozadje

V evropski agendi za varnost je bila poudarjena potreba po ukrepih za obravnavo financiranja terorizma na učinkovitejši in celovitejši način. Ukrepi, ki so bili sprejeti v preteklem letu, vključujejo uvedbo kazenskih sankcij za financiranje terorizma prek predloga direktive o boju proti terorizmu ter podpis Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma s strani Evropske unije. V sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 20. novembra, Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 8. decembra ter Evropskega sveta z dne 18. decembra 2015 je bilo poudarjeno, da je treba nadalje okrepiti prizadevanja na tem področju. Hkrati je bilo v resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 17. decembra 2015, ki se bolj osredotoča na financiranje Islamske države in s katero je bil podaljšan prejšnji režim sankcij zoper Al Kaido, izraženo obsežno svetovno soglasje glede boja proti financiranju terorizma.

Več informacij

INFORMATIVNI PREGLED: Boj proti financiranju terorizma

Akcijski načrt Evropske komisije za okrepitev boja proti financiranju terorizma

Vprašanja in odgovori

Evropska agenda za varnost

 

IP/16/202

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar