Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo

Bruselj, 2. junija 2016

Evropska komisija je danes predstavila smernice, namenjene podpori potrošnikom, podjetjem in javnim organom, da se bodo lahko samozavestno vključili v sodelovalno gospodarstvo.

Ti novi poslovni modeli lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v Evropski uniji, če se bodo spodbujali in razvijali na odgovoren način.

Sodelovalno gospodarstvo hitro raste. Zdaj, ko se uveljavlja v EU, se nacionalni in lokalni organi odzivajo s številnimi različnimi regulativnimi ukrepi. Ta razdrobljeni pristop k novim poslovnim modelom ustvarja negotovost za tradicionalne izvajalce dejavnosti, ponudnike novih storitev in potrošnike ter lahko ovira inovacije, ustvarjanje delovnih mest in rast. Kot je že napovedala v svoji strategiji za enotni trg, je Komisija danes izdala smernice, ki bodo državam članicam v pomoč pri zagotavljanju uravnoteženega razvoja sodelovalnega gospodarstva.

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je dejal: „Za konkurenčno evropsko gospodarstvo so potrebne inovacije, tako na področju proizvodov kot tudi na področju storitev. Naslednji evropski samorog lahko izvira iz sodelovalnega gospodarstva. Naša naloga je spodbujati takšno regulativno okolje, ki omogoča razvoj novih poslovnih modelov, obenem pa varstvo potrošnikov ter zagotavljanje poštenega obdavčenja in zaposlitvenih pogojev.“

Komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Elżbieta Bieńkowska pa je dodala: „Sodelovalno gospodarstvo je, če nam ga uspe dobro izvesti, priložnost za potrošnike, podjetnike in podjetja. Če bomo dovolili, da bo naš enotni trg razdrobljen na več nacionalnih ali celo lokalnih ravni, obstaja tveganje, da bo Evropa kot celota začela zaostajati. Danes smo javnim organom in upravljavcem trga izdali pravne smernice za uravnotežen in trajnosten razvoj teh novih poslovnih modelov. Države članice pozivamo, naj pregledajo svoje ureditve v luči teh smernic, in smo jih v tem procesu tudi pripravljeni podpreti.“

Sporočilo „Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo“ vsebuje smernice v zvezi s tem, kako bi bilo treba obstoječo zakonodajo EU uporabljati v tem dinamičnem in hitro razvijajočem se sektorju, obenem pa pojasnjuje ključna vprašanja, ki pestijo upravljavce trga in javne organe:

  • Kakšne vrste zahtev za dostop do trga je mogoče naložiti? Za ponudnike storitev bi morala obveznost pridobitve dovoljenja za opravljanje poslovnih dejavnosti ali obveznost izdaje licenc veljati samo takrat, kadar je to nujno potrebno za doseganje pomembnih ciljev javnega interesa. Popolne prepovedi dejavnosti bi morale biti le skrajni ukrep. Za platforme ne bi smela veljati obveznost pridobitve dovoljenj ali licenc, če delujejo le kot posrednik med potrošniki in tistimi, ki dejansko opravljajo neko storitev (npr. prevoz ali nastanitvene storitve). Države članice bi prav tako morale razlikovati med posameznimi državljani, ki občasno opravljajo storitve, in poklicnimi ponudniki storitev, denimo z uvedbo pragov, ki bi temeljili na obsegu dejavnosti.
  • Kdo je odgovoren, če se pojavijo težave? Platformam za sodelovanje ni treba odgovarjati za podatke, ki jih hranijo v imenu tistih, ki ponujajo storitve. Ne bi pa smele biti izvzete iz odgovornosti za katere koli storitve, ki jih ponujajo same, kot so npr. plačilne storitve. Komisija spodbuja platforme za sodelovanje, naj še naprej izvajajo prostovoljne ukrepe za boj proti nezakonitim spletnim vsebinam in za povečanje zaupanja.
  • Kako zakonodaja EU o varstvu potrošnikov ščiti uporabnike? Države članice bi morale zagotoviti, da potrošniki uživajo visoko raven varstva pred nepoštenimi poslovnimi praksami, pri čemer pa ne smejo nalagati nesorazmernih obveznosti posameznikom, ki storitve opravljajo le priložnostno.
  • Kdaj obstaja delovno razmerje? Delovno pravo v glavnem spada v nacionalno pristojnost, dopolnjujejo ga pa minimalni socialni standardi in sodna praksa EU. Države članice lahko upoštevajo merila, kot so odnos podrejenosti s platformo, narava dela in plačilo, pri odločanju, kdo lahko šteje kot zaposlen pri platformi.
  • Katera davčna pravila se uporabljajo? Ponudniki storitev v sodelovalnem gospodarstvu in platforme za sodelovanje morajo plačevati davke, tako kot vsi drugi udeleženci v gospodarstvu. Davki, ki jih morajo plačevati, vključujejo dohodnino, davek od dohodkov pravnih oseb in davek na dodano vrednost. Države članice se spodbuja, naj še naprej poenostavljajo in pojasnjujejo uporabo davčnih pravil v sodelovalnem gospodarstvu. Platforme za sodelovanje bi morale v celoti sodelovati z nacionalnimi organi pri evidentiranju gospodarske dejavnosti in pobiranju davkov.

Sporočilo poziva države članice EU, naj pregledajo in po potrebi revidirajo veljavno zakonodajo v skladu s temi smernicami. Komisija bo spremljala hitro spreminjajoče se regulativno okolje ter gospodarski in poslovni razvoj. Spremljala bo razvoj cen in kakovosti storitev ter odkrivala morebitne ovire in težave, ki izhajajo iz različnih nacionalnih predpisov ali zakonodajnih vrzeli.

Več informacij

Pogosto zastavljena vprašanja

Sporočilo o evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo

Delovni dokument služb Komisije: Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo - podporna analiza

Sodelovalno gospodarstvo na spletni strani Komisije

Povzetek poročila o javnem posvetovanju o sodelovalnem gospodarstvu

Eurobarometer: uporaba platform za sodelovanje

 

 

IP/16/2001


Side Bar