Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Komisija posodobila avdiovizualna pravila EU in predstavila ciljno usmerjen pristop k spletnim platformam

Bruselj, 25. maja 2016

Evropska komisija je danes predlagala posodobitev avdiovizualnih pravil EU, da bi se vzpostavilo pravičnejše okolje za vse akterje, spodbujali evropski filmi, zagotovila zaščita otrok in učinkoviteje odpravljal sovražni govor. Ta predlog odraža tudi nov pristop k spletnim platformam, ki obravnava izzive na različnih področjih.

Komisija je danes v okviru strategije za digitalni enotni trg predstavila posodobitev direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) – skupnih pravil, ki so skoraj 30 let urejala področje avdiovizualnih medijev, zagotavljala kulturno raznolikost in prost pretok vsebin v EU. Gledalci danes videovsebin ne gledajo več le prek televizijskih kanalov, temveč vse pogosteje tudi prek storitev videoposnetkov na zahtevo (kot sta Netflix in MUBI) in platform za skupno uporabo videoposnetkov (kot sta YouTube in Dailymotion). Komisija si zato prizadeva za večjo uravnoteženost pravil, ki se danes uporabljajo tako za tradicionalne radiodifuzijske hiše kot za ponudnike videoposnetkov na zahtevo in platforme za skupno uporabo videoposnetkov, zlasti ko gre za zaščito otrok. Posodobljena direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah prav tako krepi spodbujanje kulturne raznolikosti Evrope, zagotavlja neodvisnost avdiovizualnih regulativnih organov in radiodifuzijskim hišam omogoča več prožnosti glede oglaševanja.

Ta predlog odraža nov pristop Komisije k spletnim platformam, kot so spletne tržnice, iskalniki, plačilni sistemi, družbeni mediji, spletišča za skupno uporabo videoposnetkov in drugih vsebin. Od začetka strategije za digitalni enotni trg maja 2015 je Komisija izvedla celovito oceno socialne in gospodarske vloge teh novih akterjev. Zdaj ugotavlja, da enoten pristop za vse ni omogočal, da bi potrošniki izkoristili priložnosti in da bi pravila obravnavala različne izzive, ki jih prinašajo najrazličnejše vrste spletnih platform. Na podlagi tega pristopa se bo Komisija posvetila vsakemu posameznemu področju, kjer lahko ukrepa, od telekomunikacij do pravil o avtorskih pravicah, da bi na način, ki bo primeren tudi za prihodnost, reševala vse posebne težave akterjev na trgu.

Podpredsednik Komisije in komisar za digitalni enotni trg Andrus Ansip je povedal: „Želim si, da bi bili sektor spletnih platform ter avdiovizualni in ustvarjalni sektor gonilna sila digitalnega gospodarstva, namesto da jih omejujemo nepotrebnimi pravili. Potrebujejo zanesljivost sodobnega in pravičnega pravnega okolja, kar zagotavljamo danes. To pomeni, da se ne spremenijo obstoječa pravila, ki dobro delujejo, kot so na primer pravila o odgovornosti ponudnikov spletnih storitev. Pomeni pa tudi deregulacijo na področju tradicionalnih sektorjev, kot je sektor radiodifuzijskih hiš, kadar je to potrebno, ali razširitev nekaterih obveznosti na platforme in druge digitalne akterje za boljšo zaščito njihovih uporabnikov in enake konkurenčne pogoje.

Komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther H. Oettinger pa meni: „Storitve televizijskih vsebin ali videoposnetkov so se spremenile, vendar naše vrednote ostajajo enake. S temi novimi pravili bomo podprli pluralnost medijev in neodvisnost avdiovizualnih regulativnih organov ter zagotovili, da na platformah za skupno uporabo videoposnetkov ne bo prostora za spodbujanje k sovraštvu. Zagotoviti želimo tudi enake konkurenčne pogoje, odgovorno ravnanje, zaupanje in pravičnost v okolju spletnih platform in naš načrt za to je zajet v današnjem sporočilu.“

Medijski okvir za 21. stoletje

Komisija je izvedla oceno direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) iz leta 2010 in na podlagi tega predlagala:

  • odgovorne platforme za skupno uporabo videoposnetkov: platforme, ki organizirajo in označujejo velike količine videoposnetkov, bodo morale zagotoviti zaščito za mladoletnike pred škodljivimi vsebinami (na primer pornografijo in nasiljem) ter za vse državljane pred spodbujanjem k sovraštvu. Podrobni ukrepi vključujejo orodja za uporabnike, ki bodo omogočila prijavo in označevanje škodljive vsebine, preverjanje starosti ali sisteme za starševski nadzor. Da bi zagotovila trajne in učinkovite ukrepe, bo Komisija vse platforme za skupno uporabo videoposnetkov povabila k sodelovanju v okviru zveze za boljšo zaščito mladoletnikov na spletu, z namenom, da se pripravi kodeks ravnanja za industrijo. Nacionalni avdiovizualni regulativni organi bodo namesto samoregulacije imeli ustrezna pooblastila za izvrševanje pravil, ki odvisno od nacionalne zakonodaje lahko privedejo tudi do denarnih kazni;
  • pomembnejšo vlogo avdiovizualnih regulativnih organov: direktiva bo zdaj zagotovila, da bodo regulativni organi dejansko neodvisni od vlad in industrije, da bodo tako lahko najbolje opravili svojo vlogo in zagotavljali, da avdiovizualni mediji delujejo v interesu gledalcev. Vloga skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), ki jo sestavljajo avdiovizualni regulativni organi iz vseh 28 držav članic, bo določena v zakonodaji EU. Skupina bo ocenila koregulativne kodekse ravnanja in svetovala Komisiji;
  • več evropske ustvarjalnosti: evropske televizijske hiše v izvirne vsebine vložijo približno 20 % svojih prihodkov, ta delež pa pri ponudnikih storitev na zahtevo znaša manj kot 1 %. Komisija želi, da bi televizijske hiše evropskim delom še naprej namenjale vsaj polovico programskega časa, in bo tudi od ponudnikov storitev na zahtevo zahtevala, da v svojih katalogih ponujajo vsaj 20 % evropskih vsebin. Predlog tudi pojasnjuje, da bodo države članice od svojih ponudnikov storitev na zahtevo prav tako lahko zahtevale, da finančno prispevajo k evropskim delom;
  • več prožnosti za televizijske hiše: gledalci, ki jih dolgočasi preveliko število televizijskih oglasov, se lahko odločijo za spletno ponudbo brez oglasov, ki pred desetletjem še ni bila na voljo. Posodobljena avdiovizualna pravila obravnavajo to in druga področja nove resničnosti. Posodobljena direktiva radiodifuzijskim hišam zagotavlja večjo prožnost glede časa prikazovanja oglasov, ki ga bodo namesto sedanjih 12 minut na uro lahko prosto izbrale, medtem ko se splošna omejitev 20 % oddajnega časa med 7. in 23. uro še naprej uporablja. Radiodifuzijskim hišam in ponudnikom storitev na zahtevo bo zagotovljena tudi večja prožnost pri uporabi promocijskega prikazovanja izdelkov in sponzorstva, pri čemer bodo gledalci obveščeni.

Ti različni ukrepi naj bi imeli pozitiven gospodarski vpliv za ponudnike medijskih storitev (zlasti televizijske hiše) in povečali njihovo zmogljivost vlaganja v avdiovizualne vsebine. To je pomembno za konkurenčnost avdiovizualne industrije EU.

Spletne platforme: priložnosti in izzivi za Evropo

Spletne platforme imajo ključno vlogo pri inovacijah in rasti na digitalnem enotnem trgu. Korenito so spremenile dostop do informacij ter bolje in učinkoviteje povezale kupce in prodajalce. Potrebno je ukrepanje EU za vzpostavitev pravega okolja, ki bo privabljalo in ohranjalo in vzgajalo nove inovatorje spletnih platform.

Komisija je opredelila ciljno usmerjen pristop na podlagi načel za reševanje težav, na katere so opozorili udeleženci v javnem posvetovanju med njenim celoletnim ocenjevanjem platform (glej vprašanja in odgovore). Komisija bo podprla prizadevanja industrije in deležnikov za samoregulacijo in koregulacijo, da bi zagotovila, da ta pristop ostane prožen in posodobljen. Področja ukrepanja zajemajo:

  • primerljiva pravila za primerljive digitalne storitve: za primerljive digitalne storitve bi morala veljati ista ali podobna pravila in Komisija bi morala, kadar je to mogoče, omejiti področje uporabe in obseg obstoječe uredbe. Komisija bo ta načela uporabila pri trenutnem pregledu zakonodaje EU o telekomunikacijah in direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, na primer pri odločanju, ali bi se pravila o zaupnosti morala uporabljati tako za ponudnike spletnih komunikacijskih storitev kot za tradicionalna telekomunikacijska podjetja;
  • obveznost odgovornega ravnanja za spletne platforme: obstoječo ureditev odgovornosti posrednikov iz direktive o elektronskem poslovanju bi bilo treba ohraniti. Posebne težave se bodo obravnavale s ciljno usmerjenimi instrumenti, kot so avdiovizualna pravila ali pravila o avtorskih pravicah (sporočilo za medije), ali z okrepljenimi prostovoljnimi prizadevanji industrije.
    Komisija se na primer skupaj z velikimi spletnimi platformami intenzivno posveča kodeksu ravnanja za boj proti sovražnemu govoru na spletu in bo rezultate predstavila v prihodnjih tednih;
  • potrebno zaupanje: čezmejno sodelovanje pri izvrševanju bo zagotovilo, da platforme izpolnjujejo svoje obveznosti glede pravic potrošnikov, na primer da jasno označijo sponzorirane zadetke iskanja (sporočilo za medije). Komisija bo prav tako spodbudila industrijo k večjim prostovoljnim prizadevanjem za boj proti praksam, kot so lažne ali zavajajoče spletne ocene. Komisija bo spodbujala spletne platforme, da priznajo različne oblike varne elektronske identifikacije (eID), ki zajemajo ista zagotovila kot njihovi sistemi elektronske identifikacije;
  • odprte trge za podatkovno vodeno gospodarstvo : pobuda za prost pretok podatkov, predvidena za konec leta 2016, bo olajšala prehajanje in prenos podatkov med različnimi spletnimi platformami in računalniškimi storitvami v oblaku;
  • pošteno in inovacijam prijazno poslovno okolje: Komisija bo izvedla poizvedovalno raziskavo glede zadev, ki so bile poudarjene v javnem posvetovanju s podjetji in dobavitelji, ki so neposredno povezani s platformami. Te vključujejo na primer zaskrbljenost zaradi nepoštenih pogojev, zlasti glede dostopa do pomembnih podatkovnih zbirk, dostop do trga in splošno pomanjkanje preglednosti. Na podlagi tega se bo Komisija do pomladi leta 2017 odločila, ali so potrebni dodatni ukrepi EU na tem področju.

V prihodnji evropski agendi za ekonomijo delitve bo Komisija zagotovila tudi smernice glede veljavne zakonodaje EU in priporočila za države članice.

Ozadje

Te nove pobude v okviru strategije za digitalni enotni trg so danes predstavljene skupaj s svežnjem za spodbujanje elektronskega trgovanja v EU (sporočilo za medije).

Današnji ukrepi temeljijo na vrsti pobud za digitalizacijo evropske industrije (sporočilo za medije), predlogih o avtorskih pravicah (sporočilo za medije) in digitalnih pogodbah (sporočilo za medije) ter osnutku sklepa o usklajevanju spektra (sporočilo za medije). Strategija za digitalni enotni trg vključuje 16 pobud, ki bodo predstavljene do konca leta.

Več informacij

Vprašanja in odgovori o spletnih platformah in avdiovizualnih pravilih EU

Danes sprejeti dokumenti:

Predlog posodobljene direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah

Sporočilo o spletnih platformah in digitalnem enotnem trgu

Delovni dokument služb Komisije o spletnih platformah in digitalnem enotnem trgu

V družbenih medijih

#DigitalSingleMarket

#AVMSD

#Platforms

IP/16/1873

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar