Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evropska pobuda za računalništvo v oblaku, s katero bo Evropa prevzela vodilno vlogo v svetu v podatkovno vodenem gospodarstvu

Bruselj, 19. aprila 2016

Komisija je danes predstavila načrt storitev v oblaku in vrhunsko podatkovno infrastrukturo, s katerim bodo lahko znanost, podjetja in javne službe v polni meri izkoristile revolucijo obsežnih podatkov.

Evropa ustvari največ znanstvenih podatkov na svetu, toda zaradi nezadostne in razdrobljene infrastrukture teh „obsežnih podatkov“ ne more docela izkoristiti. Komisija načrtuje okrepitev in medsebojno povezavo obstoječe raziskovalne infrastrukture. Tako bo ustvarila evropski oblak za odprto znanost, ki bo 1,7 milijona evropskim raziskovalcem in 70 milijonom strokovnjakov na področju znanosti in tehnologije dal na razpolago virtualno okolje, v katerem bodo lahko hranili, si izmenjevali in ponovno uporabljali podatke brez meja med disciplinami in državami. Podlaga zanj bo evropska podatkovna infrastruktura s širokopasovnimi omrežji velike hitrosti, opremo za hrambo velikega obsega in superračunalniki, brez kakršnih ni mogoče uspešno dostopati do velikih naborov podatkov, shranjenih v oblaku, in jih obdelovati. S to vrhunsko infrastrukturo bo lahko Evropa v svetovni tekmi za visoko zmogljivo računalništvo izkoristila vse možnosti, ki jih ima v gospodarstvu in znanju.

Najprej jo bodo uporabljali člani znanstvene skupnosti v Evropi in pri njenih partnerjih po vsem svetu, nato pa se jim bodo postopoma pridružili tudi uporabniki iz javnega sektorja in industrija. Pobuda je del svežnja ukrepov za vidnejši položaj Evrope v podatkovno vodenem gospodarstvu, boljšo konkurenčnost in notranjo povezanost ter za pomoč pri vzpostavitvi enotnega digitalnega trga v Evropi (sporočilo za medije).

Evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas je povedal: „Naš cilj je ustvariti evropski oblak za odprto znanost. Z njim bo znanost učinkovitejša in bolj ustvarjalna, saj si bodo lahko milijoni raziskovalcev izmenjavali podatke in jih analizirali v zaupanja vrednem okolju, ne da bi jih ovirale meje med tehnologijami, disciplinami ali državami.Odzvali smo se na poziv znanstvene skupnosti za vzpostavitev infrastrukture za odprto znanost in s tem celovitim načrtom se lahko lotimo dela. Odprti podatki bodo izjemno koristili evropski znanosti, gospodarstvu in družbi.“

Komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther H. Oettinger pa je dejal:„Z evropsko pobudo za računalništvo v oblaku bo prišla vrednost obsežnih podatkov zares do izraza, saj bodo znanost, industrija in javni sektor dobili na razpolago vrhunske, visoko zmogljive superračunalnike, povezljivost visoke hitrosti, vrhunske podatkovne storitve in storitve programske opreme. S to pobudo želimo do leta 2020 zasesti eno od prvih treh mest v visoko zmogljivem računalništvu na svetu. Preučili bomo tudi možnosti kvantnih tehnologij. V njih se obetajo rešitve računalniških problemov, ki jim niso kos niti današnji superračunalniki.“

Z evropsko pobudo za računalništvo v oblaku bodo raziskovalci in inovatorji lažje dostopali do podatkov in jih ponovno uporabljali, stroški shranjevanja podatkov in visoko zmogljive analize pa se bodo znižali. S prostim dostopom do podatkov iz raziskav bo Evropa lahko konkurenčnejša, saj bo koristil zagonskim podjetjem, malim in srednjim podjetjem ter podatkovno vodenim inovacijam, tudi na področju medicine in javnega zdravja. Kot se je izkazalo na primeru projekta človeškega genoma, lahko celo spodbudi nastanek novih panog.

Komisija bo evropsko pobudo za računalništvo v oblaku izvajala postopoma z vrsto ukrepov, med katerimi so:

  • od leta 2016: ustvarila bo evropski oblak za odprto znanost za evropske raziskovalce in njihove znanstvene sodelavce po vsem svetu. V njem bodo združene platforme e-infrastrukture, povezani obstoječi znanstveni oblaki in raziskovalne infrastrukture ter podprt razvoj storitev v oblaku;
  • 2017: vsi znanstveni podatki, ki bodo nastali v prihodnjih projektih, financiranih iz 77 milijard evrov v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 bodo že v izhodišču odprti, tako da bo lahko znanstvena skupnost ponovno uporabila ogromno količino podatkov, ki nastajajo v teh projektih;
  • 2018: sprožila bo vodilno pobudo za hitrejši razvoj kvantne tehnologije, ki je sicer še v povojih, vendar bo omogočila nastanek naslednje generacije superračunalnikov;
  • Do leta 2020: razvoj in uvedba obsežne evropske infrastrukture za visoko zmogljivo računalništvo, hrambo podatkov in omrežje, tudi pridobitev dveh prototipov visoko zmogljivih superračunalnikov naslednje generacije, od katerih bo eden med tremi najboljšimi na svetu, ustanovitev evropskega centra za obsežne podatke ter nadgradnja hrbteničnega omrežja za raziskave in inovacije (GEANT).

Evropski oblak za odprto znanost in evropska podatkovna infrastruktura ne bosta dostopna le skupnosti evropskih raziskovalcev, ampak tudi vrsti drugih uporabnikov, ki bodo tako lahko izkoristili njune prednosti:

  • podjetjem bo omogočen cenovno ugoden in lahek dostop do vrhunskih podatkov in računalniške infrastrukture, pa tudi do bogate zakladnice znanstvenih podatkov, ki bodo odprli pot do podatkovno vodenih inovacij. To bo še posebej koristilo malim in srednjim podjetjem, ki jim taki viri ponavadi niso na razpolago;
  • industriji bo koristil obsežen ekosistem v oblaku, saj bo njegov nastanek pripomogel k razvoju novih evropskih tehnologij, kot so energijsko varčni čipi za visoko zmogljivo računalništvo;
  • javnim službam bo koristil zanesljiv dostop do zmogljivih računalniških virov in vzpostavitev platforme, na kateri bodo lahko odprle svoje podatke in storitve. Tako bodo javne službe lahko cenejše in boljše, povezava med njimi pa hitrejša. Tudi raziskovalci bodo lahko izkoristili spletni dostop do bogate zakladnice podatkov, ki jih ustvarjajo javne službe.

Za uresničitev evropske pobude za računalništvo v oblaku bo po ocenah potrebnih 6,7 milijard evrov javnih in zasebnih naložb. Komisija ocenjuje, da bosta za evropsko pobudo za računalništvo v oblaku skupno namenjeni 2 milijardi evrov iz sredstev programa Obzorje 2020. Poleg tega bi bilo po ocenah v naslednjih petih letih potrebnih še 4,7 milijard evrov dodatnih javnih in zasebnih naložb.

Več informacij

– Sporočilo za medije: Komisija je začrtala pot v digitalizacijo evropske industrije

– Vprašanja in odgovori o sklopu ukrepov za digitalizacijo evropske industrije

Sporočila, ki so bila sprejeta danes:

– Sporočilo o digitalizaciji evropske industrije: izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga

– Sporočilo o evropski pobudi za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi

– Sporočilo o akcijskem načrtu EU za e-upravo 2016–2020. Pospešitev digitalne preobrazbe uprave

– Sporočilo o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg

V družbenih medijih

#DigitiseEU

#DigitalSingleMarket

#OpenScience

IP/16/1408

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar