Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Izvajanje evropske agende o migracijah: poročila o napredku za Grčijo, Italijo in Zahodni Balkan

Strasbourg, 15. decembra 2015

Izvajanje evropske agende o migracijah: poročila o napredku za Grčijo, Italijo in Zahodni Balkan

Komisija je danes objavila tri poročila o napredku v zvezi z ukrepi za obvladovanje begunske in migracijske krize v Italiji, Grčiji in na zahodnobalkanski poti. Poročila ocenjujejo napredek pri izvajanju sistema žariščnih točk in programa premestitev v Italiji in Grčiji ter ukrepih iz izjave voditeljev držav vzdolž zahodnobalkanske poti, sprejete po njihovem srečanju 25. oktobra.

V evropski agendi o migracijah je opredeljen celovit pristop k upravljanju migracij, ki zajema vrsto takojšnjih ukrepov za obvladovanje migracijske krize v Sredozemlju. Komisija je predlagala sistem žariščnih točk v podporo Italiji in Grčiji pri registraciji in obravnavi prošenj za azil. Program premestitev omogoča premestitev 160 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice.

Potem ko so se migracijski tokovi preusmerili na zahodnobalkansko pot, je Komisija oktobra sprejela dodatne ukrepe. Za 25. oktober je sklicala srečanje voditeljev, ki se je zaključilo s skupno izjavo s 17 takojšnjimi ukrepi za zagotovitev humanitarne pomoči migrantom in za boljše upravljanje migracijskih tokov na tej poti. Srečanja so se udeležili voditelji držav ali vlad Albanije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije.

Napredek, dosežen v Grčiji

Posebna skupina Komisije, ki jo usmerja generalni direktor podporne službe za strukturne reforme (SRSS) ob podpori generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve (GD HOME), je že več mesecev na terenu. Tesno sodeluje z grškimi organi, da bi se pospešil dostop do nujnih sredstev, izboljšalo usklajevanje med različnimi akterji, odpravila upravna ozka grla in olajšala izmenjava znanja o upravljanju meja in premestitvah. SRSS je imel ključno vlogo pri uvedbi programa Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Program, ki se je začel izvajati 14. decembra, s subvencijami za najem zagotavlja 20 000 sprejemnih mest za prosilce za azil v Grčiji. SRSS je imel pomembno vlogo tudi pri ponovni vzpostavitvi grških programov prisilnih vrnitev in pomoči pri prostovoljnem vračanju. Kljub napredku, doseženemu ob podpori Komisije na terenu, je ostalo še veliko dela.

Grški organi so opredelili pet žariščnih točk, in sicer otoke Lezbos, Leros, Kos, Hios in Samos. Zaenkrat je operativna le žariščna točka na Lezbosu. Grčija je imenovala koordinatorje žariščnih točk in ustanovila osrednji koordinacijski odbor, vendar mora dokončati izgradnjo žariščnih točk po časovnem načrtu in izboljšati njihovo organiziranost. Za zagotovitev popolne operativnosti žariščnih točk morajo države članice še naprej podpirati Grčijo s potrebnimi strokovnjaki. Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex) bo pomagala Grčiji pri registraciji migrantov v severni obmejni regiji z napotitvijo dodatne mejne straže, prav tako pa bo na prošnjo Grčije na Egejske otoke in Egejsko morje poslala skupine za hitro posredovanje na mejah (RABIT).

Grčija se je zavezala, da bo do konca leta povečala sprejemne zmogljivosti za prosilce za azil na 30 000 mest, UNHCR pa jo bo podprl pri zagotavljanju še najmanj 20 000 mest, kar je predpogoj za uspeh programa nujnih premestitev. Evropska komisija je 14. decembra z UNHCR sklenila sporazum o financiranju programa subvencij za najem. S finančno pomočjo Komisije v višini 80 milijonov evrov bo tako zagotovljenih 20 000 sprejemnih mest. Iz programa bo financirana tudi vzpostavitev 7 000 mest za prvi sprejem na žariščnih točkah. Grčija v okviru tega programa načrtuje izgradnjo 4 500 dodatnih nastanitvenih mest na Lezbosu, Lerosu in Kosu. Poleg tega je z Razvojno banko Sveta Evrope podpisala sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za izgradnjo do 700 sprejemnih mest v kraju Eleonas. Do začetka januarja 2016 naj bi bilo v Grčiji na voljo skupaj 35 000 sprejemnih mest, s čimer bo Grčija presegla svojo zavezo s srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana, da bo do konca leta 2015 zagotovila 30 000 mest.

Države članice so se dogovorile, da bodo pomagale Grčiji pri premestitvi 66 400 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Premestitve so se začele zelo počasi, vendar se v zadnjih tednih kažejo znaki izboljšanja. Prvih 30 prosilcev za azil je bilo 4. novembra z letalom premeščenih iz Grčije v Luksemburg. Do danes je bilo iz Grčije premeščenih 64 prosilcev za azil. Registriranih je bilo še 370 kandidatov za premestitev in 297 vlog za premestitev je bilo poslanih drugim državam članicam v odobritev. Samo 9 držav članic je Grčiji ponudilo mesta za premestitve, in sicer skupaj 305 mest, 14 držav članic pa je imenovalo uradnike za zvezo v podporo delu na terenu. Države članice morajo občutno povečati svojo podporo, da bo sistem lahko ustrezno deloval.

Zahvaljujoč finančnim sredstvom EU v višini 2,5 milijona evrov, ki jih je hitro zagotovila Komisija, se je program pomoči pri prostovoljnem vračanju v okviru Mednarodne organizacije za migracije (IOM) decembra spet lahko začel izvajati. Od začetka leta 2015 je Grčija izvedla 16 131 prisilnih vrnitev in pomagala pri prostovoljni vrnitvi 3 460 ekonomskih migrantov, ki jim ni bila priznana pravica do azila v Evropi. Grčija še vedno nima celovite strategije vračanja in nima zadostnih zmogljivosti za pridržanje, kadar je to potrebno, da se prepreči pobeg oseb pred njihovo vrnitvijo.

Napredek, dosežen v Italiji

Italijanski organi so opredelili šest žariščnih točk, in sicer na otoku Lampedusa ter v krajih Pozzallo, Porto Empedocle/Villa Sikania, Trapani, Augusta in Taranto. Trenutno je operativna le žariščna točka v Lampedusi, pričakuje pa se, da se bosta v kratkem odprli še dve. Dela v Tarantu, Trapaniju in Augusti še potekajo. Italija mora sprejeti ukrepe za povečanje učinkovitosti pregledov in odvzemov prstnih odtisov ter izboljšati sistem transferjev z žariščnih točk. V okviru razširjene operacije Triton v osrednjem Sredozemskem morju je bilo rešenih skoraj 60 000 ljudi, izboljšave pa so pripomogle k izkrcavanju na žariščnih točkah. Italija trenutno lahko sprejme 93 000 prosilcev za azil, med drugim na žariščnih točkah, opredeljeni pa so bili tudi namenski objekti za nastanitev pred premestitvijo.

Kljub dejstvu, da so se premestitve iz Italije začele prej kot premestitve iz Grčije, so še vedno občutno pod stopnjo, potrebno za uresničitev skupnega cilja premestitve 39 600 oseb v dveh letih. Do prve premestitve je prišlo 9. oktobra, ko je 19 Eritrejcev odletelo na Švedsko. Od takrat je bilo izvedenih nadaljnjih 125 transferjev. Italija je opredelila še 186 kandidatov za premestitev in državam članicam poslala 171 vlog za premestitev. Do danes je mesta za premestitve dalo na voljo samo 12 držav članic, ki so se zavezale, da bodo sprejele skupaj 1 041 oseb. 19 držav članic je imenovalo uradnike za zvezo v podporo delu na terenu. Države članice morajo znatno okrepiti svoje zaveze in skrajšati odzivni čas za pospešitev izvajanja programa.

Italija je leta 2015 izvedla več kot 14 000 prisilnih vrnitev oseb, ki nimajo pravice do azila, in sodelovala z agencijo Frontex pri 11 skupnih letih za vračanje zavrnjenih prosilcev za azil iz drugih držav članic. Italija mora čim prej začeti ponovno izvajati začasno prekinjen program prostovoljnega vračanja, da bo lahko zmanjšala veliko število zavrnjenih prosilcev za azil, ki ostajajo v državi.

Posebna skupina uradnikov Komisije že več mesecev dela na terenu v tesnem sodelovanju z italijanskimi organi.

Napredek, dosežen na zahodnobalkanski poti

Doslej največji begunski in migracijski tokovi, ki so se začeli konec poletja 2015 in se jeseni stopnjevali, so zahodnobalkansko pot postavili v žarišče izziva, s katerim se sooča Evropa. Leta 2015 je iz Turčije v Grčijo prišlo skoraj 700 000 ljudi, večina pa jih potuje po zahodnobalkanski poti v srednjo in severno Evropo. Pri upravljanju tokov v tej regiji se je pokazalo pomanjkanje zmogljivosti, sodelovanja in solidarnosti ter osnovne komunikacije med državami na tej poti. Ta specifičen problem je zahteval specifično operativno in politično rešitev na evropski ravni.

Takoj po srečanju voditeljev 25. oktobra so vsi udeleženci imenovali kontaktne točke na visoki ravni, ki koordinirajo nadaljnje ukrepe na podlagi tedenskih videokonferenc, ki jih organizira Komisija (do 17. decembra bo organiziranih osem takih videokonferenc). Vzpostavljeno je bilo skupno orodje za zagotavljanje informacij o dnevnih migracijskih tokovih, države vzdolž navedene poti pa so izboljšale koordinacijo. Boljše upravljanje meja in onemogočanje nezakonitega gibanja sta prispevala k boljšemu upravljanju migracijskih tokov. Kljub temu poročilo tudi ugotavlja, da je potrebnih več prizadevanj za vnaprejšnje obveščanje partnerjev o politikah in ukrepih, ki vplivajo nanje, ter za preprečevanje enostranskih de facto vstopnih pogojev na podlagi narodnosti in postavitve ograj.

V zvezi z upravljanjem meja poročilo navaja, da se je Grčija z agencijo Frontex dogovorila o pomembnih skupnih operacijah. V okviru teh operacij bo pri odvzemu prstnih odtisov in registraciji migrantov na grški severni meji pomagalo 40 gostujočih uradnikov, na grških otokih (na kopnem in na morju) 293 gostujočih uradnikov, zunaj območij žariščnih točk pa skupaj 213 uradnikov. Januarja 2016 se jim bo pridružilo 100 dodatnih članov osebja agencije Frontex. V Slovenijo so druge države v okviru dvostranskih dogovorov napotile več kot 200 gostujočih policistov, ki bodo pomagali pri upravljanju meja, kar sicer ni dovolj, saj je Slovenija zaprosila za 400 policistov.

Srbija, Slovenija, Hrvaška in Grčija so aktivirale mehanizem EU na področju civilne zaščite in druge države prosile, naj jim pošljejo sredstva za obvladovanje izrednih humanitarnih razmer, s katerimi se soočajo na svojih ozemljih. Na te zahteve se je doslej odzvalo 15 držav članic, ki so zagotovile nastanitve, posteljnino, oblačila in medicinsko opremo. Veliko stvari še ni zagotovljenih, nujnost potreb pa se bo s poslabšanjem vremena samo še povečala.

Poleg zaveze Grčije, da bo zagotovila dodatnih 50 000 sprejemnih mest za migrante, so se druge države dogovorile, da bodo na navedeni poti vzpostavile 50 000 dodatnih sprejemnih mest. Trenutno je na voljo ali v pripravi približno polovica teh mest. Za reševanje situacije v Grčiji je Evropska komisija 14. decembra z UNHCR sklenila sporazum o financiranju programa subvencij za najem, da se zagotovi 20 000 sprejemnih mest. Države, katerih voditelji so se udeležili srečanja o zahodnobalkanski poti, morajo glede na vse slabše vremenske razmere na poti nujno pospešiti zagotavljanje sprejemnih zmogljivosti.

Ozadje

Evropska komisija si dosledno in stalno prizadeva za usklajen evropski odziv v zvezi z begunci in migracijami.

Ob nastopu mandata je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopoulosu zaupal nalogo, naj v sodelovanju z drugimi komisarji, katerih delo usklajuje prvi podpredsednik Frans Timmermans, pripravi novo migracijsko politiko, ki je ena od desetih tematskih prioritet iz političnih usmeritev.

Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah, ki določa celovit pristop za izboljšanje upravljanja vseh vidikov migracij.

Dva svežnja izvedbenih ukrepov v okviru agende z dne 27. maja 2015 in 9. septembra 2015 sta bila sprejeta, izvajanje ukrepov pa se je že začelo.

Več informacij

Poročilo o napredku delovanja žariščnih točk v Grčiji

Poročilo o napredku delovanja žariščnih točk v Italiji

Poročilo o nadaljnjem ukrepanju po srečanju voditeljev v zvezi z begunskimi tokovi na zahodnobalkanski poti

Evropska agenda o migracijah

Sporočilo z dne 23. septembra 2015: Obvladovanje begunske krize: takojšnji operativni, proračunski in pravni ukrepi v okviru evropske agende o migracijah

Sporočilo z dne 14. oktobra 2015: Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

Izjava s srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana

IP/15/6324

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar