Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Zgodovinski podnebni dogovor v Parizu: Evropska unija na čelu svetovnih prizadevanj

Paris, 12. decembra 2015

Evropska unija je odigrala ključno vlogo pri današnjem zgodovinskem sporazumu v Parizu, kjer je 195 držav sprejelo nov, univerzalen in pravno zavezujoč svetovni podnebni dogovor.

Ambiciozen in uravnotežen sporazum, ki je prvi pomemben večstranski dogovor 21. stoletja, določa globalni akcijski načrt, s katerim bomo preprečili nevarne podnebne spremembe z omejitvijo globalnega segrevanja na precej manj kot 2°C.

Dogovor je rezultat dolgoletnih prizadevanj mednarodne skupnosti, ki je želela doseči univerzalen večstranski sporazum o podnebnih spremembah. Po omejenem sodelovanju pri Kjotskem protokolu in nesoglasjih iz Københavna leta 2009 je Evropska unija začela sestavljati široko koalicijo razvitih držav in držav v razvoju v imenu visoko zastavljenega cilja, ki se odraža v uspešnem izidu konference v Parizu. Pariški sporazum je jasen znak vlagateljem, podjetjem in oblikovalcem politik, da je svetovni prehod na čiste energije trajnega značaja in da je treba fosilna goriva, ki onesnažujejo, nadomestiti z drugimi viri.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „Danes se je svet združil v boju proti podnebnim spremembam.Danes je svet dobil rešilno vrv, zadnjo priložnost, da prihodnjim generacijam zapustimo svet, ki bo stabilnejši in bolj zdrav, s pravičnejšimi družbami in uspešnejšimi gospodarstvi. Ta trden sporazum bo usmerjal svetovni prehod na čiste energije.Ta dogovor je uspeh tudi za Evropsko unijo.Že dolgo smo vodilna svetovna sila na področju podnebnih ukrepov, s pariškim sporazumom pa so naši podnebni cilji dobili svetovni zagon. Rad bi se zahvalil glavnemu evropskemu pogajalcu, komisarju Miguelu Ariasu Cañeteju, in njegovi ekipi, ki so si noč in dan nenehno prizadevali za ta sporazum in za osrednje mesto Evropske unije v pogajanjih.Ponosen sem na vas.“

Evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je dejal: „Ta sporazum je velika zmaga za Evropo.Še pomembneje, je velika zmaga za svetovno skupnost. Evropa je v Parizu vodila prizadevanja za dosego ambicioznega in pravno zavezujočega svetovnega podnebnega dogovora. Sklenili smo zavezništva in drugi so se nam pridružili. Novi sporazum vsebuje naše ključne cilje – dolgoročni cilj, petletne ciklične preglede in preglednost. Sporazum prav tako ponovno potrjuje svetovno zavezo, da bodo podporo še naprej prejemali tisti, ki potrebujejo pomoč. Uspelo nam je. Kar je bilo obljubljeno, je zdaj treba uresničiti. Evropa bo še naprej vodila dogovorjeni svetovni prehod na nizkoogljično družbo.“

 

Pariški podnebni dogovor

Pariški sporazum o podnebnih spremembah je most med sedanjimi politikami in podnebno nevtralnostjo pred koncem tega stoletja. V Parizu so se vlade strinjale glede ciljev, zavezanosti in solidarnosti.

Cilj: vlade so se sporazumele o dolgoročnem cilju, da bodo omejile dvig povprečnih svetovnih temperatur na precej manj kot 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi ter si prizadevale za omejitev dviga temperature na 1,5 °C, saj bi to bistveno zmanjšalo tveganja in vplive podnebnih sprememb. Sporazum zahteva, da svetovne emisije dosežejo najvišje vrednosti v najkrajšem možnem času, pri čemer priznava, da bodo države v razvoju potrebovale več časa. Nato bo potrebno hitro zmanjšanje emisij s pomočjo najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj. Pred in med konferenco v Parizu so države predložile celovite nacionalne podnebne akcijske načrte za zmanjšanje lastnih emisij. Pred konferenco v Parizu je bilo pripravljenih skupno 185 načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, ki pa še ne zadostujejo za omejitev dviga svetovne temperature na manj kot 2 °C do konca tega stoletja. Vendar sporazum opisuje, kako doseči ta cilj.

Zavezanost: v imenu skupnih prizadevanj za uspeh so se vlade dogovorile, da bodo na podlagi znanstvenega razvoja vsakih 5 let določile ambicioznejše cilje. Dogovorile so se tudi o medsebojnem obveščanju in obveščanju javnosti o tem, kako uspešne so pri izpolnjevanju svojih ciljev, da bi zagotovile preglednost in nadzor. Splošno preverjanje bo potekalo vsakih pet let. Napredek k dolgoročnemu cilju bo potekal v okviru trdnega sistema za preglednost in odgovornost.

Solidarnost: EU in druge razvite države bodo še naprej podpirala podnebne ukrepe za zmanjšanje emisij in krepitev odpornosti na vplive podnebnih sprememb v državah v razvoju. Druge države se spodbuja, naj zagotovijo ali še naprej zagotavljajo tako podporo prostovoljno. Državam v razvoju bo na voljo stalna in okrepljena mednarodna podpora za prilagajanje. Skupni cilj razvitih držav še naprej ostaja zbrati 100 milijard USD letno do leta 2025, ko bo določen novi skupni cilj.

Izguba in škoda

Pariški sporazum vsebuje tudi samostojen člen, ki obravnava vprašanje izgube in škode, nastalih zaradi vplivov podnebnih sprememb. Države priznavajo, da je treba sodelovati in okrepiti razumevanje, ukrepanje in sodelovanje na različnih področjih, kot so sistemi zgodnjega opozarjanja, pripravljenost na izredne razmere in zavarovanje tveganj.

Akcijski program Lima-Pariz

Akcijski program Lima-Pariz je pobuda perujskega in francoskega predsedstva konference pogodbenic, katerega namen je spodbuditi skupne ukrepe več interesnih skupin. Ta program je na svetovni ravni združil neprimerljivo veliko število držav, mest, podjetij in predstavnikov civilne družbe, ki želijo skupaj pospešiti podnebne ukrepe in tako podpreti novi sporazum. Pobuda je pokazala, da je svet pripravljen združiti moči za podnebne ukrepe še pred začetkom veljavnosti pariškega sporazuma leta 2020. Med dvotedensko konferenco je bilo predstavljenih več pomembnih sporočil in prelomnih pobud.

Več informacij o prednostnih nalogah Junckerjeve Komisije na področju podnebnih ukrepov je na voljo na spletni strani Komisije.

IP/15/6308

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar