Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Soočanje z begunsko krizo: napredek pri izvajanju ukrepov

Bruselj, 29. januarja 2016

Soočanje z begunsko krizo: napredek pri izvajanju ukrepov

Evropska agenda o migracijah, ki jo je Komisija sprejela maja 2015, poudarja potrebo po celovitem pristopu k upravljanju migracij. Odtlej je bilo uvedenih več ukrepov: sprejeta sta bila dva programa za nujno premestitev 160 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz najbolj prizadetih držav članic v druge države članice EU, odobren pa je bil tudi akcijski načrt Komisije o vračanju.

Evropska komisija je 23. septembra predstavila sveženj prednostnih ukrepov za izvajanje evropske agende o migracijah, ki jih je treba sprejeti v naslednjih šestih mesecih. Sveženj zajema kratkoročne ukrepe za stabilizacijo sedanjih razmer in dolgoročne ukrepe za vzpostavitev trdnega sistema, ki bo prestal preizkus časa.

Seznam prednostnih ukrepov vsebuje ključne ukrepe, ki jih je treba sprejeti takoj, pri tem pa gre za: (i) operativne ukrepe, (ii) proračunsko podporo in (iii) izvajanje prava EU.

Seznam je bil potrjen na neformalnem srečanju voditeljev držav in vlad 23. septembra 2015 ter še enkrat 15. oktobra 2015.

Zdaj je treba te ukrepe hitro in učinkovito izvajati na vseh ravneh.

Na podlagi zavez s srečanja voditeljev, posvečenega begunskim tokovom na zahodnobalkanski poti, je bil dosežen pomemben napredek.

Finančne zaveze

Na neformalnem srečanju voditeljev držav in vlad 23. septembra so države članice prepoznale potrebo po dodatnem financiranju z nacionalnimi sredstvi. Svojo zavezo so ponovile na zasedanju Evropskega sveta 15. oktobra. Komisija je že predlagala proračunske spremembe za leti 2015 in 2016, s čimer so se sredstva za reševanje begunske krize povečala za 1,7 milijarde evrov. To pomeni, da bo Komisija v letih 2015 in 2016 v ta namen porabila skupno 9,2 milijarde evrov. Države članice so se zavezale, da bodo zagotovile nacionalna sredstva v enaki višini. Vendar mora še veliko držav članic z ustreznim prispevkom dopolniti evropska finančna sredstva za UNHCR, Svetovni program za hrano in druge tovrstne organizacije (500 milijonov evrov) ter za regionalni skrbniški sklad EU za Sirijo (500 milijonov evrov) in nujni skrbniški sklad za Afriko (1,8 milijarde evrov).

Finančne zaveze držav članic od 23. septembra 2015, v milijonih evrov

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/press-material/docs/state_of_play_-_member_state_pledges_en.pdf

Programi premestitve

Z ukrepi, ki jih je predlagala Komisija ter sprejel Svet 14. septembrain22. septembraza premestitev 160 000 ljudi, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, pritisk na najbolj prizadete države sicer ne bo v celoti odpravljen, vendar se bo znatno zmanjšal. Izjemno pomembno je, da se ti ukrepi izvajajo v celoti. Da se omogoči učinkovito delovanje teh programov, se morajo države članice hitro odzvati na poziv po nacionalnih strokovnjakih v podporo delu na žariščnih točkah, Komisijo obvestiti o svojih sprejemnih zmogljivostih ter določiti nacionalne kontaktne točke, ki bodo usklajevale premestitve z Grčijo in Italijo ter nacionalna prizadevanja za preselitev.

Podpora držav članic mehanizmu nujnih premestitev

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/press-material/docs/state_of_play_-_relocation_en.pdf

Pristop žariščnih točk

Za strategijo in verodostojnost EU je osrednjega pomena dokazati, da je mogoče ponovno vzpostaviti ustrezno delovanje migracijskega sistema. To se med drugim lahko doseže s podpornimi skupinami za upravljanje migracij na „žariščnih točkah“, ki bodo najbolj obremenjenim državam članicam pomagale pri izpolnjevanju obveznosti in odgovornosti. Podporne skupine za svoje delovanje potrebujejo močno jedro pristojnih agencij EU, kar najtesnejše sodelovanje z organi v Italiji in Grčiji ter podporo drugih držav članic.

Trenutne zmogljivosti žariščnih točk

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/press-material/docs/state_of_play_-_hotspots_en.pdf

Vračanje

Zagotavljanje učinkovitega vračanja je ena ključnih nalog podpornih skupin za upravljanje migracij na „žariščnih točkah“. V ta namen so znotraj EU potrebni učinkoviti sistemi za izdajo in izvrševanje odločb o vrnitvi. V preteklem mesecu so bili sprejeti konkretni ukrepi za razvoj sistema integriranega upravljanja vračanja ter za uporabo evropskih sistemov izmenjave informacij tudi za odločbe o vrnitvi in prepovedi vstopa. Poleg tega je treba agencijam držav članic za vračanje zagotoviti potrebne vire za opravljanje njihovih nalog. Države članice bi morale hitro začeti izvajati akcijski načrt EU o vračanju, ki ga je predlagala Komisija, potrdile pa države članice na zasedanju sveta za pravosodje in notranje zadeve oktobra 2015.

Vrnitve od septembra

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/press-material/docs/state_of_play_-_returns_en.pdf

Podpora državam, ki uporabijo mehanizem EU na področju civilne zaščite

Namen mehanizma EU na področju civilne zaščite je zagotoviti praktično pomoč državam, ki so preobremenjene zaradi krize. Trenutno se ta pomoč zagotavlja Srbiji, Sloveniji in Hrvaški. V okviru mehanizma se lahko mobilizirajo različne vrste pomoči v naravi, med drugim v obliki ekip in opreme, zatočišč, medicinske in druge opreme ter strokovnega znanja. Država aktivira mehanizem s pozivom, sodelujoče države pa ponudijo pomoč glede na ugotovljene potrebe. Komisija je med trenutno begunsko krizo povečala znesek sofinanciranja za prevoz opreme in strokovnjakov. Doslej se je na te pozive odzvalo premalo držav članic. Srbiji, Sloveniji in Hrvaški za obvladovanje trenutnih razmer še vedno primanjkuje virov.

Pomoč držav članic Srbiji, Sloveniji in Hrvaški v okviru mehanizma civilne zaščite

http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/european-agenda-migration/press-material/docs/state_of_play_-_ucpm_support_en.pdf

Ozadje

Evropska komisija si dosledno in stalno prizadeva za usklajen evropski odziv v zvezi z begunci in migracijami.

Ob nastopu mandata je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopoulosu zaupal nalogo, naj v sodelovanju z drugimi komisarji, katerih delo usklajuje prvi podpredsednik Frans Timmermans, pripravi novo migracijsko politiko, ki je ena od desetih tematskih prioritet iz političnih usmeritev.

Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah, ki določa celovit pristop za izboljšanje upravljanja vseh vidikov migracij.

Dva svežnja izvedbenih ukrepov v okviru agende z dne 27. maja 2015in9. septembra 2015sta že bila sprejeta, izvajanje ukrepov pa se je začelo.

Več informacij

Sporočilo za medije – Begunska kriza: poročilo Evropske komisije o napredku pri izvajanju prednostnih ukrepov

Sporočilo: Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah

Vprašanja in odgovori o nujnih premestitvah:

Vse gradivo za medije o agendi EU o migracijah:

Pismo Jeana-Clauda Junckerja, predsednika Donalda Tuska in predsednika luksemburške vlade Xavierja Bettela po srečanju voditeljev, posvečenem begunskim tokovom na zahodnobalkanski poti:

IP/15/6134

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar