Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Zahodni Balkan in Turčija: širitveni proces ključnega pomena za večjo gospodarsko in politično stabilnost v regiji

Bruselj, 10. novembra 2015

V sklopu danes sprejetih poročil je Evropska komisija ocenila pripravljenost držav Zahodnega Balkana in Turčije na izpolnjevanje zahtev za članstvo v EU.

V sklopu danes sprejetih letnih poročil je Evropska komisija ocenila pripravljenost držav Zahodnega Balkana in Turčije na izpolnjevanje zahtev za članstvo v EU ter opredelila nadaljnje ukrepe za reševanje preostalih izzivov.

Ob predstavitvi letnega širitvenega svežnja je komisar Johannes Hahn dejal: „Trenutna begunska kriza kaže na to, kako pomembno je tesno sodelovanje med EU in državami jugovzhodne Evrope. Proces širitve EU, ki zajema Zahodni Balkan in Turčijo, je izjemnega pomena za krepitev pravne države in človekovih pravic v teh državah. Poleg tega krepi gospodarstvo in spodbuja regionalno sodelovanje. Jasna evropska perspektiva postopoma preoblikuje naše partnerske države in krepi stabilnost v našem sosedstvu. Zato je naša odločna zavezanost širitvi EU in z njo povezanim pogojem dolgoročna naložba v evropsko varnost in blaginjo.“

 

Skupni izzivi

Begunska kriza je močno prizadela regijo. Turčija zagotavlja znatno pomoč več kot dvema milijonoma sirskih beguncev na svojem ozemlju. Države Zahodnega Balkana, zlasti nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Srbija, so se od začetka leta soočale z velikim številom državljanov tretjih držav, ki so prečkali njihova ozemlja. Migracije so izziv, ki bolj kot kdaj koli prej kaže na potrebo po okrepljenem sodelovanju z državami, ki se pripravljajo na pristop, in EU v ta namen zagotavlja znatno podporo.

 

Temeljne prvine ključnega pomena za stabilnost

Komisija v strategiji širitve močno poudarja načelo, da se v pristopnem procesu najprej obravnavajo temeljne prvine. Osrednja vprašanja, kot so pravna država, temeljne pravice, krepitev demokratičnih institucij, med drugim z reformo javne uprave, ter gospodarski razvoj in konkurenčnost, ostajajo ključne prednostne naloge. Opaziti je napredek, zlasti pri sprejemanju ustrezne zakonodaje in oblikovanju potrebnih upravnih struktur, vendar do dejanskega izvajanja praviloma pogosto ne pride. Komisija se bo še naprej zavzemala za to, da države prednostno izvedejo reforme na teh ključnih področjih in dosežejo prepričljive rezultate.

 

Stanje

Čeprav je bil v preteklem letu dosežen pomemben napredek, še vedno obstajajo veliki izzivi. Kar zadeva pravno državo, pravosodni sistemi niso dovolj neodvisni, učinkoviti in odgovorni. Še vedno so potrebna znatna prizadevanja v boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, zlasti za doseganje rezultatov pri preiskavah, pregonu in pravnomočnih obsodbah. Temeljne pravice so pogosto večinoma uzakonjene, v praksi pa še vedno prihaja do pomanjkljivosti. Poseben izziv je zagotavljanje svobode izražanja, pri čemer se več držav sooča z negativnimi trendi na tem področju. Še naprej si je treba odločno prizadevati za reformo javne uprave, da se zagotovijo potrebne upravne zmogljivosti ter odpravi visoka stopnja politizacije in pomanjkanje preglednosti. Pozornost je treba nameniti tudi delovanju demokratičnih institucij. Še tesneje je treba sodelovati z akterji lokalne civilne družbe, da se reforme uveljavijo v vseh družbenih segmentih.

Večina držav se sooča s precejšnjimi izzivi v smislu ekonomskega upravljanja in konkurenčnosti. Gospodarski razvoj je ključen za ustvarjanje delovnih mest, rast in povečanje interesa vlagateljev. Komisija posebno pozornost namenja regionalnemu sodelovanju ter spodbujanju regionalnega gospodarskega razvoja in povezljivosti. Na tem področju je bil dosežen pomemben napredek, zlasti prek „berlinskega procesa“ in „Zahodnobalkanske skupine“. Komisija poudarja tudi potrebo po dobrih sosedskih odnosih in reševanju dvostranskih sporov.

 

OZADJE

 

Nova predstavitev

Komisija je letos uvedla izboljšan pristop za oceno temeljnih prvin in povezanih poglavij pravnega reda. Splošna strategija širitve je zdaj večletna in zajema celotni mandat Komisije. Poleg poročanja o napredku je veliko večji poudarek na pripravljenosti naprevzem obveznosti članstva. Hkrati poročila zagotavljajo še jasnejše smernice glede ukrepov, ki jih morajo države sprejeti kratko- in dolgoročno. Uporabljajo se usklajene ocenjevalne lestvice, ki povečujejo primerljivost med državami in izboljšujejo preglednost pristopnega procesa. To bi moralo vsem deležnikom omogočiti večji nadzor nad reformami.

Več o novem pristopu: What's new in the 2015 enlargement package?

 

Širitveni proces

Sedanja širitvena agenda zajema države Zahodnega Balkana in Turčijo. Pristopna pogajanja s Turčijo so se začela leta 2005, vendar napredujejo le počasi. Pristopna pogajanja s Črno goro potekajo od leta 2012, s Srbijo pa od leta 2014. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je država kandidatka od leta 2005, vendar je proces pristopa k EU še vedno na mrtvi točki. Albanija ima status kandidatke od leta 2014, vendar mora sprejeti več ključnih prednostnih ukrepov, preden lahko Komisija priporoči začetek pristopnih pogajanj. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Bosno in Hercegovino je začel veljati junija. Podoben sporazum s Kosovom je bil podpisan oktobra 2015.

Podrobnejše ugotovitve in priporočila za posamezne države:

Albania

Bosnia and Herzegovina

Kosovo

Montenegro

Serbia

The former Yugoslav Republic of Macedonia

Turkey


More information at:

http://ec.europa.eu/enlargement/countries/package/index_en.htm


IP/15/5976

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar