Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Begunska kriza: odločno ukrepanje Evropske komisije

Strasbourg, 9. septembra 2015

Evropska komisija je v okviru uresničevanja Evropske agende o migracijah iz maja danes predstavila obsežen sveženj predlogov, ki bodo pomagali reševati begunsko krizo, s katero se soočajo države članice EU in sosednje države.

Evropska komisija je v okviru uresničevanja Evropske agende o migracijah iz maja danes predstavila obsežen sveženj predlogov, ki bodo pomagali reševati begunsko krizo, s katero se soočajo države članice EU in sosednje države. Ti predlogi so namenjeni tudi odpravljanju temeljnih vzrokov za to, da ljudje iščejo zatočišče v Evropi. Z novimi ukrepi se bo zmanjšal pritisk na najbolj obremenjene države članice – zlasti na Grčijo, Italijo in Madžarsko – saj se z njimi predlaga premestitev 120 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, v druge države članice EU. Gre za število dodatnih premestitev, poleg premestitve 40 000 oseb iz Grčije in Italije, ki jo je Komisija predlagala v maju in v zvezi s katero je treba sklep Sveta še sprejeti. Današnji ukrepi bodo v pomoč tudi tistim državam članicam, ki se soočajo z vedno večjim številom prošenj za azil. Omogočili bodo namreč hitrejšo obdelavo prošenj za azil z uporabo skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Komisija je danes opredelila glavne ukrepe za povečanje učinkovitosti politike vračanja in predlagala uvedbo skrbniškega sklada v višini 1,8 milijarde evrov za pomoč pri reševanju temeljnih vzrokov za migracije v Afriki. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje pa obravnavata tudi „zunanjo razsežnost“ begunske krize.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „Evropejci se moramo zavedati, zakaj je tako pomembno ponuditi zatočišče in spoštovati temeljno pravico do azila, in tega ne bi smeli nikoli pozabiti. Napočil je čas, da začnemo graditi resnično evropsko migracijsko politiko, h kakršni smo pozvali že maja. Z ukrepi, ki jih predlagamo danes, se bo zagotovilo, da bodo osebe, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, premeščene hitro po prihodu, pa naj gre za današnjo ali katero koli prihodnjo krizo. Prav pri vprašanju begunske krize bi se morala izkazati evropska solidarnost. Čas je za kolektiven pogum in evropsko ukrepanje – zdaj.“

Evropska komisija je danes predstavila naslednje konkretne ukrepe za odziv na sedanjo begunsko krizo in pripravo na prihodnje izzive:

  1. Predlog za nujno premestitev 120 000 beguncev iz Grčije, Madžarske in Italije: zaradi skokovitega porasta primerov nezakonitega prečkanja meje v osrednjem in vzhodnem Sredozemlju ter na zahodni balkanski poti v zadnjih nekaj mesecih je potrebno takojšnje ukrepanje. Komisija predlaga premestitev 120 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, in sicer 15 600 iz Italije, 50 400 iz Grčije in 54 000 z Madžarske. Premestitev bi potekala v skladu z obveznim ključem za porazdelitev ob uporabi objektivnih in merljivih meril, in sicer: 40 % število prebivalstva, 40 % BDP, 10 % povprečno število prejšnjih prošenj za azil in 10 % stopnja brezposelnosti. Uporabljala se bo za prosilce, ki so državljani držav, za katere je povprečna stopnja ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito v celotni EU vsaj 75 %[1]. Gre za dodaten ukrep k majskemu predlogu Komisije za premestitev 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice EU, s čimer je zdaj skupno predlagano število 160 000. Sodelujoče države članice bodo ob premestitvah dobile podporo iz proračuna EU v višini 780 milijonov evrov, vključno s 50-odstotnim predhodnim financiranjem, da se zagotovi zelo hitro ukrepanje oblasti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. 
    Začasna solidarnostna klavzula: Če država članica iz utemeljenih in objektivnih razlogov – na primer zaradi naravne nesreče – začasno v celoti ali delno ne bo mogla sodelovati pri sklepu o premestitvi, bo morala zagotoviti finančni prispevek v proračun EU v višini 0,002 % svojega BDP. Evropska komisija bo analizirala razloge, ki jih bodo sporočile države, in odločila, ali ti opravičujejo neudeležbo države pri programu, in sicer za največ 12 mesecev. V primeru delnega sodelovanja pri premestitvah se znesek sorazmerno zniža.
  2. Trajni mehanizem za premestitev za vse države članice: kot je bilo napovedano v evropski agendi o migracijah, je Komisija predlagala strukturiran solidarnostni mehanizem, ki ga lahko kadar koli sproži v pomoč tistim državam članicam, ki so se zaradi velikega in nesorazmernega pritoka državljanov tretjih držav znašle v kriznih razmerah ter pod izjemnim pritiskom na njihove azilne sisteme. Take izredne razmere bi opredelila Komisija na podlagi števila prošenj za azil na prebivalca v zadnjih 6 mesecih in števila nezakonitih prehodov meje v zadnjih 6 mesecih. Uporabljala se bodo ista objektivna in merljiva merila porazdelitve kot v predlogih za nujno premestitev. Trajni mehanizem bo prav tako upošteval potrebe prosilcev za azil, njihove družinske razmere ter znanje in spretnosti. Tudi tu se bo uporabljala začasna solidarnostna klavzula.
  3. Skupni evropski seznam varnih izvornih držav: Evropska komisija na podlagi Evropske agende o migracijah in sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. junija predlaga tudi Uredbo o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav. Tak evropski seznam bo omogočil hitrejšo obdelavo individualnih prošenj za azil tistih prosilcev, ki izvirajo iz držav, ki po vsej EU veljajo za varne, ter s tem hitrejše vračanje v primerih, ko se po individualni presoji prošnje pravica do azila ne ugotovi. Komisija na podlagi razprav z državami članicami in njihovih sedanjih praks predlaga, da se na evropski seznam varnih izvornih držav dodajo Albanija, Bosna in Hercegovina, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Kosovo, Črna gora, Srbija in Turčija. Te države izpolnjujejo skupna merila iz Direktive 2013/32 o azilnih postopkih za države, ki se štejejo za varne; so pogodbenice pomembnih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah ter Evropski svet je večino izmed njih imenoval za države kandidatke, ki izpolnjujejo tako imenovana „københavnska merila“ (zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin). V prihodnosti bi se po temeljiti oceni Evropske komisije lahko dodale še druge države.
  4. Povečanje učinkovitosti politike vračanja: Komisija je z namenom izboljšanja politik držav članic glede vračanja izdala skupni Priročnik o vračanju in akcijski načrt EU o vračanju. Komisija je predstavila akcijski načrt EU o vračanju, ki opredeljuje takojšnje in srednjeročne ukrepe, pri čemer gre za ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti za spodbujanje prostovoljnega vračanja, ter ukrepe za krepitev izvajanja direktive o vračanju, izboljšanje izmenjave informacij, okrepitev vloge in mandata agencije Frontex pri operacijah vračanja ter vzpostavitev integriranega sistema upravljanja vračanja. Hkrati je Komisija sprejela Priročnik o vračanju, ki pristojnim nacionalnim organom zagotavlja praktična navodila glede vračanja tistih migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Ta priročnik bo služil bo kot glavno orodje za usposabljanje strokovnjakov na področju standardov in postopkov pri uporabi Direktive 2008/115 o vračanju.
  5. Sporočilo o pravilih javnega naročanja za ukrepe za pomoč beguncem: države članice morajo ustrezno in hitro zadovoljiti najnujnejše potrebe prosilcev za azil v zvezi z nastanitvijo, potrebščinami in storitvami. Današnje sporočilo zagotavlja smernice za nacionalne, regionalne in lokalne organe o tem, kako zagotoviti skladnost s pravom EU pri javnem naročanju teh storitev na preprost, hiter in nebirokratski način.
  6. Obravnavanje zunanje dimenzije begunske krize: zunanja dimenzija je ključni element v prizadevanjih za rešitev te krize. Obnovljena so prizadevanja za podporo diplomatskim pobudam in iskanje političnih rešitev konfliktov v Siriji, Iraku in Libiji. EU zagotavlja pomoč prebivalstvu v Siriji, zlasti notranje razseljenim osebam, in finančno podporo sosednjim državam, ki gostijo največ beguncev iz Sirije, kot so Jordanija, Libanon in Turčija. Do zdaj so bila v ta namen mobilizirana sredstva v višini 3,9 milijarde evrov. Prednostna naloga je tudi boj proti organiziranemu kriminalu, ki je odgovoren za tihotapljenje ljudi. V zvezi s tem je bila med drugim uvedena pomorska operacija EUNAVFOR MED. V okviru sodelovanja s tretjimi državami je bilo podpisanih približno 17 sporazumov o ponovnem sprejemu in 7 sporazumov o partnerstvu za mobilnost. EU bo tudi poglobila obstoječe dialoge o migracijah na visoki ravni s ključnimi partnerji. Gre na primer za rabatski in kartumski proces z afriškimi državami, budimpeštanski proces z državami Vzhodne in Srednje Azije, konferenco, ki bo na začetku oktobra potekala, ter srečanje na vrhu, ki bo potekalo 11. in 12. novembra v Valetti.
  7. Skrbniški sklad za Afriko: Evropska komisija je danes namenila 1,8 milijarde evrov finančnih sredstev EU za ustanovitev „nujnega skrbniškega sklada za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nezakonite migracije v Afriki“. Namen sklada je izboljšati stabilnost in odpravljati temeljne vzroke nezakonitih migracijskih tokov v Sahelu, regiji Čadskega jezera, Afriškem rogu ter Severni Afriki. Tem regijam bo v podporo pri razvijanju boljših socialno-ekonomskih možnosti in politik za upravljanje migracij. Evropska komisija tudi od držav članic pričakuje, da bodo prispevale v skladu z njenimi prizadevanji. Španija je na primer že potrdila svojo udeležbo.

Po drugi strani morajo ob izkazovanju solidarnosti z najbolj obremenjenimi državami članicami vsi prevzeti odgovornost za izvajanje skupnih pravil EU. V ta namen je Komisija ta teden pospešila postopke za ugotavljanje kršitev v primerih, v katerih je to potrebno za izvrševanje pravil, izvajati pa je začela tudi pristop „kritične točke“ v najbolj obremenjenih državah članicah, da bi jim pomagala pri uporabi skupnih pravil EU s področja azila (glej MEMO/15/5597).

Nadaljnji koraki:

Države članice bodo lahko že na izrednem zasedanju Sveta za notranje zadeve na temo migracij, ki bo potekalo 14. septembra, obravnavale in sprejele zakonodajne predloge Komisije. Mehanizma za nujno premestitev, ki ju je komisija predlagala maja oziroma septembra, mora sprejeti Svet (s kvalificirano večino) v posvetovanju z Evropskim parlamentom, trajni solidarnostni mehanizem in evropski seznam varnih izvornih držav pa morata skupaj sprejeti Evropski parlament in Svet (po rednem zakonodajnem postopku). Predlog za skrbniški sklad se državam članicam predlaga s ciljem dokončanja potrebnih postopkov do srečanja na vrhu, ki bo novembra v Valletti in na katerem se bo EU sestala s ključnimi afriškimi državami na temo migracij in begunske krize.

Ozadje

Evropska komisija si dosledno in stalno prizadeva za usklajen evropski odziv v zvezi z begunci in migracijami.

Jean-Claude Juncker je 23. aprila 2014 na Malti kot del svoje kampanje za izvolitev na mesto predsednika Evropske komisije predstavil načrt za priseljevanje v petih točkah, ki poziva k večji solidarnosti na področju migracijske politike EU.

Ob nastopu mandata je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker komisarju, pristojnemu za migracije, zaupal posebno odgovornost, da ob usklajevanju s prvim podpredsednikom Fransom Timmermansom pripravi novo migracijsko politiko kot eno od desetih prednostnih nalog političnih usmeritev, političnega programa, na podlagi katerega je Komisijo izvolil Evropski parlament.

Na podlagi predloga Evropske komisije so se v izjavi Evropskega sveta z dne 23. aprila 2015 države članice zavezale, da bodo takoj ukrepale za reševanje življenj in okrepile prizadevanja EU na področju migracij. Nekaj dni pozneje je sledila tudi resolucija Evropskega parlamenta.

Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah, ki določa celovit pristop za izboljšanje upravljanja vseh vidikov migracij.

Evropska komisija je že 27. maja 2015 predstavila prvi sveženj izvedbenih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah, vključno s predlogoma za premestitev in ponovno naselitev ter akcijskim načrtom EU za boj proti tihotapcem migrantov.

Evropski svet je 25. in 26. junija prižgal zeleno luč za predloge Evropske komisije v okviru Evropske agende o migracijah, ki se osredotočajo na premestitev in ponovno naselitev, vračanje ter sodelovanje z izvornimi in tranzitnimi državami.

Svet za pravosodje in notranje zadeve je 20. julija soglašal, da bo izvajal ukrepe, kakor so predlagani v Evropski agendi o migracijah, med drugim premestitev oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v naslednjih dveh letih, začenši najprej z 32 256 osebami, ter preselitev 22 504 razseljenih oseb iz držav izven EU, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito.

Več informacij:

Podrobna vprašanja in odgovori v zvezi z današnjimi predlogi

Informativni listi – pojasnila o premestitvah in varnih izvornih državah

Celotna zakonodajna besedila današnjih predlogov

Vse gradivo za medije o evropski agendi o migracijah

Spletišče Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve

 

[1] Na podlagi trenutnih podatkov bi se torej uporabljala za prosilce iz Sirije, Iraka in Eritreje.

 

Priloga: Nujna premestitev iz Italije, Grčije in z Madžarske

 

Italija

Grčija

Madžarska

SKUPAJ

Avstrija

473

1 529

1 638

3 640

Belgija

593

1 917

2 054

4 564

Bolgarija

208

672

720

1 600

Hrvaška

138

447

479

1 064

Ciper

36

115

123

274

Češka

387

1 251

1 340

2 978

Estonija

48

157

168

373

Finska

312

1 007

1 079

2 398

Francija

3 124

10 093

10 814

24 031

Nemčija

4 088

13 206

14 149

31 443

Latvija

68

221

237

526

Litva

101

328

351

780

Luksemburg

57

185

198

440

Malta

17

56

60

133

Nizozemska

938

3 030

3 246

7 214

Poljska

1 207

3 901

4 179

9 287

Portugalska

400

1 291

1 383

3 074

Romunija

604

1 951

2 091

4 646

Slovaška

195

631

676

1 502

Slovenija

82

265

284

631

Španija

1 941

6 271

6 719

14 931

Švedska

581

1 877

2 011

4 469

SKUPAJ

15 600

50 400

54 000

120 000

 

IP/15/5596

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar