Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - sporočilo za medije

Komisija poziva države članice, naj odpovejo bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU

Bruselj, 18 junij 2015

Evropska komisija je danes začela postopek za ugotavljanje kršitev proti petim državam članicam, in sicer od njih zahteva, da odpovejo bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU, ki so jih te države sklenile z drugimi državami članicami. Bilateralne investicijske pogodbe so dogovori o pogojih za zasebne naložbe državljanov in družb ene države članice v drugi državi članici. Bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU predstavljajo dogovore med državami članicami EU.

Mnoge od teh bilateralnih investicijskih pogodb znotraj EU so bile sklenjene v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in pred širitvami EU v letih 2004, 2007 in 2013. V glavnem so jih sklenile obstoječe članice EU in države, ki so postale „EU 13“. Namen teh pogodb je bil zagotoviti zaupanje vlagateljev, ki so želeli vlagati v prihodnje države „EU 13“ v času, ko so bili zasebni vlagatelji tudi zaradi zgodovinsko političnih razlogov previdni glede vlaganja v teh državah. Bilateralne investicijske pogodbe so bile zato namenjene krepitvi zaščite vlagateljev, na primer z uvedbo nadomestila za razlastitev in arbitražnih postopkov za reševanje investicijskih sporov.

Od širitve dalje taka dodatna zagotovila ne bi smela biti potrebna, saj za vse države članice veljajo enaka pravila EU na enotnem trgu, vključno s pravili o čezmejnih naložbah (zlasti na področju svobode ustanavljanja in prostega pretoka kapitala). Vsi vlagatelji iz EU so zaradi pravil EU (npr. načela nediskriminacije na podlagi državljanstva) prav tako deležni enake zaščite. Nasprotno pa bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU podeljujejo pravice na bilateralni osnovi samo vlagateljem iz nekaterih držav članic: v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča taka diskriminacija na podlagi državljanstva ni združljiva s pravom EU.

Komisija je zato sklenila, da od petih držav članic (Avstrije, Nizozemske, Romunije, Slovaške in Švedske) zahteva, naj medsebojne bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU odpovejo. Na podlagi korespondence z zadevnimi državami članicami so bili danes poslani uradni opomini. Obravnavano vprašanje ni novo, saj je Komisija dosledno in že več let opozarjala vse države članice, da bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU niso združljive s pravom EU. Ker pa večina držav članic ni ukrepala, je Komisija zdaj začela prvo fazo postopka za ugotavljanje kršitev proti petim državam članicam. Hkrati je Komisija zahtevala informacije od preostalih 21 držav članic, ki se še vedno sklicujejo na bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU, in začela dialog z njihovo administracijo. Treba je opozoriti, da sta dve državi članici že odpovedali vse bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU, in sicer je Irska to storila leta 2012, Italija pa leta 2013.

Evropski komisar za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov Jonathan Hill je povedal: „Bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU so zastarele in, kot sta dokazali Italija in Irska, ki sta že odpovedali svoje bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU, na enotnem trgu 28 držav članic niso več potrebne. Skupaj moramo ukrepati, da bomo zagotovili učinkovito delovanje regulativnega okvira za čezmejne naložbe na enotnem trgu.Komisija je v zvezi s tem pripravljena preučiti predloge o mehanizmu za hitro in učinkovito mediacijo na področju investicijskih sporov.“

 

Ozadje

Bilateralne investicijske pogodbe določajo pogoje za naložbe med državama. Še vedno obstaja približno 200 bilateralnih investicijskih pogodb, ki veljajo med državami članicami EU.  V glavnem so bile sklenjene v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, če vsaj ena od pogodbenic še ni bila članica Evropske unije. Namenjene so bile spodbujanju naložb z zagotavljanjem vzajemnih jamstev pred političnimi tveganji, ki bi lahko negativno vplivala na te naložbe.  Te bilateralne investicijske pogodbe so danes na enotnem trgu 28 držav zastarele. V sedanjem postopku so obravnavane le bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU, pri čemer bilateralne investicijske pogodbe, ki so bile sklenjene med državami članicami EU in tretjimi državami, tukaj niso zajete.

Zlasti bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU povzročajo razdrobljenost enotnega trga, saj nekaterim vlagateljem iz EU podeljujejo pravice na bilateralni osnovi. Njihove določbe se prekrivajo z zakonodajo EU o enotnem trgu, ki se nanaša na čezmejne naložbe, in so z njo v nasprotju. Bilateralne investicijske pogodbe med državami članicami EU so se zato znašle v posebnem položaju. Komisija v svojih uradnih opominih poudarja, da so ti pomisleki omejeni na bilateralne pogodbe, ki so jih države članice EU sklenile z drugimi državami članicami. Vendar se ne nanašajo na investicijske pogodbe, ki so jih države članice ali Evropska unija morebiti sklenile s tretjimi državami, saj je v teh primerih treba upoštevati drugačne okoliščine.

Čeprav se bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU niso pogosto uporabljale v prvih letih po širitvi, so nekateri vlagatelji nedavno ponovno okrepili zaupanje v te pogodbe. Težave, ki nastanejo v zvezi z bilateralnimi investicijskimi pogodbami niso zgolj teoretične narave, ampak imajo veliko posledic v praksi. Eden od nedavnih arbitražnih postopkov je na primer na podlagi bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU privedel do rezultata, ki je po mnenju Komisije nezdružljiv z zakonodajo EU, saj arbitražna odločba predstavlja nezakonito državno pomoč[1]. Ta položaj lahko povzroči pravno negotovost za čezmejne vlagatelje v času, ko je glavna prednostna naloga EU spodbujati okolje, ki pospešuje naložbe.

Komisija zato poziva države članice, da odpovejo svoje bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU, in je s tem namenom poslala uradne opomine petim državam članicam (Avstriji, Nizozemski, Romuniji, Slovaški in Švedski). Od navedenih držav je v preteklosti že zahtevala pojasnila prek dialoga z njihovo administracijo[2]2], glede na to, da so bili zadevni dvostranski dogovori podlaga za arbitražne postopke in so privedli do vprašanj glede združljivosti s pravom EU. Uradni opomin je prva faza postopka za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Hkrati je Komisija prek pilotnega sistema EU pisala preostalim 21 državam članicam, kjer so bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU še vedno v veljavi[3]3], da bi pridobila njihova mnenja o tem vprašanju.

Naslednji koraki

Od držav članic se zdaj pričakuje, da bodo odgovorile Komisiji: na uradni opomin je treba odgovoriti v 2 mesecih, v okviru pilotnega sistema EU pa v 10 tednih. Komisija bo v začetku oktobra sklicala sestanek z vsemi državami članicami z namenom zagotovitve pomoči, da se bo odpoved bilateralnih investicijskih pogodb znotraj EU izvajala na usklajen način.

Komisija prav tako namerava začeti razpravo z državami članicami in vsemi zainteresiranimi stranmi o tem, kako nadalje izboljšati zaščito naložb znotraj enotnega trga.

O sklepih v zvezi z junijskim svežnjem kršitev glej MEMO/15/5162.

Za splošne informacije o postopku za ugotavljanje kršitev glej MEMO/12/12.

Več informacij o postopkih za ugotavljanje kršitev:        http://ec.europa.eu/atwork/applying-eu-law/index_sl.htm


[1] Arbitražno razsodišče je v zadevi Micula Romuniji naložilo plačilo odškodnine švedskemu vlagatelju, ne da bi upoštevalo stališče Komisije, da bi taka dodelitev kršila pravila EU o državni pomoči.

[2] Pilotni sistem EU je namenjen izboljšanju komunikacije in razreševanju težav med službami Komisije in organi držav članic v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na uporabo prava EU ali skladnost nacionalnih predpisov z zakonodajo EU, v zgodnji fazi pred začetkom postopka za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU (http://ec.europa.eu/atwork/applying-eu-law/index_sl.htm).

[3] Zadevne države so vse preostale države članice razen Irske in Italije, ki sta odpovedali svoje bilateralne investicijske pogodbe znotraj EU.

IP/15/5198

Kontakti za stike z mediji

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar