Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - sporočilo za medije

Napredek Evropske komisije v zvezi z agendo o migracijah

Bruselj, 27 maj 2015

Evropska komisija je danes, dva tedna po tem, ko je predstavila evropsko agendo o migracijah, sprejela prve predloge v okviru celovitega pristopa k izboljšanju upravljanja migracij.

Evropski voditelji so se po grozljivi izgubi življenj, do katere je prejšnji mesec prišlo v Sredozemlju, odločno zavezali solidarnosti med državami članicami za obravnavanje skupnih migracijskih izzivov. Komisija z današnjimi predlogi prehaja od besed k dejanjem ter opredeljuje takojšnje in dolgoročne odzive na z migracijami povezane izzive, s katerimi se sooča Evropa.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je povedal: „Komisija danes prehaja od besed k dejanjem. Solidarnost gre z roko v roki z odgovornostjo. Zato v naših predlogih odločno zahtevamo, da se pravila o azilu pravilno uporabljajo in da države članice storijo vse potrebno za preprečevanje zlorab. V Evropi bi moral najti zatočišče vsak, ki ga potrebuje, tiste, ki za to nimajo podlage, pa je treba hitro prepoznati in jih vrniti v domovino. Za dober sprejem migracijskih politik v družbi je to bistvenega pomena.“

Visoka predstavnica in podpredsednica Federica Mogherini je povedala: „Danes, to je dva tedna po sprejetju agende, predstavljamo konkretne predloge za njeno izvajanje, in sicer z naslednjim ciljem: hitro reševanje življenj in zagotavljanje zaščite v EU za tiste osebe, ki jo potrebujejo, ne glede na to, ali so na morju, v EU ali v tretjih državah. Zato krepimo sodelovanje z državami izvora in tranzita ter državami, ki gostijo begunce, da bi se poleg zagotavljanja podpore za zmogljivosti za migracije in azil tudi spoprijeli s temeljnimi vzroki, ki ljudi silijo v beg in migracijo, torej z revščino, vojnami, preganjanjem, kršenjem človekovih pravic in naravnimi nesrečami. O teh ciljih sem včeraj razpravljala z ministri za razvoj v okviru razmisleka o novih ciljih trajnostnega razvoja, o celovitih ukrepih, ki jih želimo sprejeti, pa sem ponovno izmenjala mnenja z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom.“

Komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopoulos je povedal: „Komisija je danes pokazala, da zmore hitro in odločno ukrepati za boljše upravljanje migracij. S programoma za premestitev in ponovno naselitev, skupaj s krepitvijo operacij Triton in Poseidon ter sprejetjem akcijskega načrta za boj proti tihotapcem, se odzivamo na najnujnejše izzive, s katerimi se soočamo. Ob tem začenjamo javno posvetovanje o pregledu direktive o modri karti. Upamo, da bomo z njim pridobili dragocene prispevke, ki nam bodo pomagali ta instrument pretvoriti v pravo vizitko Unije v svetovni konkurenci za talente, znanja in spretnosti.“

Evropska komisija je danes predstavila več različnih in konkretnih ukrepov za odzivanje na trenutne izzive, povezane z migracijami:

  • Premestitev: mehanizem odzivanja na izredne razmere za pomoč Italiji in Grčiji: Evropska komisija predlaga uporabo mehanizma odzivanja na izredne razmere iz člena 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. S to določbo, ki bo uporabljena prvič, se bo vzpostavil program za nujno premestitev v pomoč Italiji in Grčiji. Ta program se bo uporabljal za državljane Sirije in Eritreje, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so v Italijo ali Grčijo prispeli po 15. aprilu 2015 ali pa bodo tja prispeli po sprožitvi tega mehanizma. V naslednjih dveh letih bi bilo treba iz Italije in Grčije v druge države članice EU na podlagi ključa za porazdelitev (glej prilogi 1 in 2) premestiti skupno 40 000 oseb, kar ustreza približno 40 % skupnega števila prosilcev za azil, ki so v ti državi vstopili v letu 2014 in nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Komisija je pripravljena ukrepati enako tudi v primeru, da bi se z nenadnim pritokom migrantov soočile druge države članice, na primer Malta. Države članice bodo za vsako osebo, premeščeno na njihovo ozemlje, prejele 6 000 evrov.
  • Ponovna naselitev: Komisija je sprejela priporočilo, v katerem je države članice pozvala, naj na svoja ozemlja v dveh letih na podlagi ključa za porazdelitev (glej Prilogo 3) ponovno naselijo 20 000 ljudi iz držav zunaj EU, ki po opredelitvi UNHCR nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Države članice, ki sodelujejo v programu, bodo upravičene do finančne podpore, pri čemer je EU za obdobje 2015–2016 zagotovila 50 milijonov evrov.
  • Akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov: Načrt za obdobje 2015–2020 opredeljuje konkretne ukrepe za preprečevanje in zatiranje tihotapljenja migrantov. Ukrepi vključujejo oblikovanje seznama sumljivih plovil, vzpostavitev posebnih platform za krepitev sodelovanja in izmenjave informacij s finančnimi institucijami ter sodelovanje s ponudniki internetnih storitev in družbenimi mediji, da se zagotovita hitro odkrivanje in izbris spletnih vsebin, ki jih uporabljajo tihotapci za promocijo svojih dejavnosti.
  • Smernice za odvzemanje prstnih odtisov: Za uspešno delovanje skupnega azilnega sistema EU je treba migrantom ob prihodu sistematično odvzemati prstne odtise. Službe Komisije so objavile smernice za države članice, s katerimi se za odvzem prstnih odtisov na novo prispelih prosilcev za mednarodno zaščito opredeljuje pristop po zgledu najboljših praks. Skupine za „kritične točke“ v okviru Evropskega azilnega podpornega urada, agencije Frontex in Europola si bodo na terenu prizadevale za hiter potek tako identifikacije in registracije prispelih migrantov kot odvzema njihovih prstnih odtisov ter ocenjevanja, kateri izmed njih potrebujejo zaščito.
  • Javno posvetovanje o prihodnosti direktive o modri karti: Komisija želi izboljšati sedanji sistem modre karte EU, katerega namen je visokokvalificiranim delavcem olajšati prihod in delo v EU, ki pa se trenutno skoraj ne uporablja. V okviru javnega posvetovanja se zainteresirane strani (migranti, delodajalci, vladne organizacije, sindikati, nevladne organizacije, agencije za zaposlovanje itd.) pozivajo k izmenjavi mnenj o modri karti EU in o tem, kako bi jo bilo mogoče izboljšati.

Komisija se je tudi seznanila z novim operativnim načrtom operacije Triton. Novi operativni načrt za okrepljeno skupno operacijo Triton določa novo količino sredstev: 10 morskih, 33 kopenskih in 8 zračnih sredstev ter 121 človeških virov. Operativni načrt tudi razširja geografsko območje operacije Triton proti jugu, in sicer do meja malteškega območja iskanja in reševanja, da se zajame območje nekdanje italijanske operacije Mare Nostrum.


Ozadje

Jean-Claude Juncker je 23. aprila 2014 na Malti kot del svoje kampanje za izvolitev na mesto predsednika Evropske komisije predstavil načrt za priseljevanje v petih točkah, ki poziva k večji solidarnosti na področju migracijske politike EU.

Ob nastopu mandata je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker komisarju, pristojnemu za migracije, zaupal posebno odgovornost, da ob usklajevanju s prvim podpredsednikom Fransom Timmermansom pripravi novo migracijsko politiko kot eno od desetih prednostnih nalog političnih usmeritev, političnega programa, na podlagi katerega je Komisijo izvolil Evropski parlament.

Na podlagi predloga Evropske komisije so se v izjavi Evropskega sveta z dne 23. aprila 2015 države članice zavezale, da bodo takoj ukrepale za reševanje življenj in okrepile prizadevanja EU na področju migracij. Nekaj dni pozneje je sledila tudi resolucija Evropskega parlamenta.

Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah, ki določa celovit pristop, ki bo izboljšal upravljanje vseh vidikov migracij.


Več informacij:

Podrobna vprašanja in odgovori v zvezi z današnjimi predlogi

Predlog Sklepa Sveta o začasnih ukrepih premestitve za Italijo in Grčijo + Annex

Priporočilo za Evropski program za ponovno naselitev

Akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov

Smernice za izvajanje pravil EU glede obveznosti odvzema prstnih odtisov

Javno posvetovanje o modri karti EU

Vse gradivo za medije o evropski agendi o migracijah z dne 13. maja 2015

Spletišče Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve

Spletišče prvega podpredsednika Fransa Timmermansa

Spletišče visoke predstavnice in podpredsednice Federice Mogherini

Spletišče komisarja Dimitrisa Avramopoulosa

 

PRILOGA 1: Premestitev: ključ za porazdelitev za Italijo

 

Skupni ključ

Razdelitev po državah članicah (24 000 premeščenih prosilcev)

Avstrija

3,03 %

728

Belgija

3,41 %

818

Bolgarija

1,43 %

343

Hrvaška

1,87 %

448

Ciper

0,43 %

104

Češka

3,32 %

797

Estonija

1,85 %

443

Finska

1,98 %

475

Francija

16,88 %

4 051

Nemčija

21,91 %

5 258

Madžarska

2,07 %

496

Latvija

1,29 %

310

Litva

1,26 %

302

Luksemburg

0,92 %

221

Malta

0,73 %

175

Nizozemska

5,12 %

1 228

Poljska

6,65 %

1 595

Portugalska

4,25 %

1 021

Romunija

4,26 %

1 023

Slovaška

1,96 %

471

Slovenija

1,24 %

297

Španija

10,72 %

2 573

Švedska

3,42 %

821

 

Priloga 2: Premestitev: ključ za porazdelitev za Grčijo

 

Skupni ključ

Razdelitev po državah članicah (16 000 premeščenih prosilcev)

Avstrija

3,03 %

485

Belgija

3,41 %

546

Bolgarija

1,43 %

229

Hrvaška

1,87 %

299

Ciper

0,43 %

69

Češka

3,32 %

531

Estonija

1,85 %

295

Finska

1,98 %

317

Francija

16,88 %

2 701

Nemčija

21,91 %

3 505

Madžarska

2,07 %

331

Latvija

1,29 %

207

Litva

1,26 %

201

Luksemburg

0,92 %

147

Malta

0,73 %

117

Nizozemska

5,12 %

819

Poljska

6,65 %

1 064

Portugalska

4,25 %

680

Romunija

4,26 %

682

Slovaška

1,96 %

314

Slovenija

1,24 %

198

Španija

10,72 %

1 715

Švedska

3,42 %

548

 

Priloga 3: Ponovna naselitev: ključ za porazdelitev


Skupni ključ

Razdelitev po državah članicah (20 000 ponovno naseljenih prosilcev)

Avstrija

2,22 %

444

Belgija

2,45 %

490

Bolgarija

1,08 %

216

Hrvaška

1,58 %

315

Ciper

0,34 %

69

Češka

2,63 %

525

Danska

1,73 %

345

Estonija

1,63 %

326

Finska

1,46 %

293

Francija

11,87 %

2 375

Nemčija

15,43 %

3 086

Grčija

1,61 %

323

Madžarska

1,53 %

307

Irska

1,36 %

272

Italija

9,94 %

1 989

Latvija

1,10 %

220

Litva

1,03 %

207

Luksemburg

0,74 %

147

Malta

0,60 %

121

Nizozemska

3,66 %

732

Poljska

4,81 %

962

Portugalska

3,52 %

704

Romunija

3,29 %

657

Slovaška

1,60 %

319

Slovenija

1,03 %

207

Španija

7,75 %

1 549

Švedska

2,46 %

491

Združeno kraljestvo

11,54 %

2 309


IP/15/5039

Kontakti za stike z mediji

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar