Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Enotni digitalni trg za Evropo: 16 pobud Komisije za njegovo uresničitev

Bruselj, 6. maja 2015

Internet in digitalne tehnologije spreminjajo svet – na vseh življenjskih področjih in v vseh poslovnih panogah. Evropa mora izkoristiti di


Internet in digitalne tehnologije spreminjajo svet – na vseh življenjskih področjih in v vseh poslovnih panogah. Evropa mora izkoristiti digitalno revolucijo ter ljudem in podjetjem ponuditi nove priložnosti. Kako? Tako, da izkoristimo prednosti enotnega trga EU. Danes je Evropska komisija predstavila podroben načrt za oblikovanje enotnega digitalnega trga in s tem naredila korak naprej pri izpolnitvi ene od svojih najpomembnejših prednostnih nalog.

Trenutno imajo zaradi ovir na spletu državljani omejeno ponudbo: samo 15 % jih po spletu kupuje blago in storitve iz druge države članice EU. Internetna in zagonska podjetja ne morejo v celoti izkoristiti priložnosti za rast: samo 7 % MSP svoje izdelke in storitve prodaja čez mejo (več podatkov najdete v podatkovnem listu). Poleg tega pa podjetja in vlade ne izkoriščajo polnega potenciala digitalnih orodij. Cilj enotnega digitalnega trga je odprava regulativnih ovir in iz 28 nacionalnih trgov oblikovati enega samega. Povsem delujoč enotni digitalni trg bi lahko k našemu gospodarstvu letno prispeval 415 milijard evrov in ustvaril na sto tisoče novih delovnih mest.

Danes sprejeta strategija za enotni digitalni trg vključuje niz usmerjenih ukrepov, ki jih je treba sprejeti do konca naslednjega leta (glej Prilogo). Sloni na treh stebrih: (1) boljši dostop potrošnikov in podjetij do digitalnega blaga in storitev po vsej Evropi; (2) oblikovanje ustreznega okolja in enakih konkurenčnih pogojev za razcvet digitalnih omrežij in inovativnih storitev; (3) čim boljše izkoriščanje potenciala rasti digitalnega gospodarstva.

Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je povedal: „Danes postavljamo temelje za evropsko digitalno prihodnost.Želim si vseevropskih telekomunikacijskih omrežij, čezmejnih digitalnih storitev in vala inovativnih evropskih zagonskih podjetij.Želim si, da bi vsi potrošniki imeli najboljšo izbiro in da bi imela vsa podjetja dostop do najširšega trga, in to kjer koli v Evropi.Natanko pred letom dni sem obljubil, da bo dokončanje enotnega digitalnega trga ena od mojih najpomembnejših prednostnih nalog.Danes smo vse bližje temu, da obljubo izpolnimo.16 ukrepov iz naše strategije za enotni digitalni trg bo pripomoglo, da bo enotni trg ustrezal potrebam v digitalni dobi.“

Podpredsednik za enotni digitalni trg Andrus Ansip je povedal: „Naša strategija je ambiciozen in nujen program pobud, usmerjen na področja, na katerih lahko EU stori največ.Te pobude bodo Evropi omogočile, da izkoristi priložnosti digitalne prihodnosti.Z njimi bodo ljudje in podjetja dobili potrebne svoboščine na spletu, da bodo lahko v celoti izkoristili ogromen evropski notranji trg.Pobude se med seboj povezujejo in dopolnjujejo.Treba jih je uresničiti hitro in tako čim učinkoviteje podpreti rast in ustvarjanje delovnih mest.Strategija je naše izhodišče, ne cilj.“

Komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther H. Oettinger je povedal: „Gospodarstva in družbe se digitalizirajo.Prihodnja blaginja je v veliki meri odvisna od tega, kako uspešni bomo v tej prehodni fazi.Evropa ima dobre temelje za uspeh, vendar jo čaka še veliko dela, zlasti pri zagotavljanju, da bodo industrijski sektor in državljani v celoti izkoristili potencial novih digitalnih storitev in izdelkov.Pripraviti moramo pogoje za moderno družbo, zato bomo predstavili predloge, v katerih bodo interesi potrošnikov in industrije uravnoteženi.“

Strategija za enotni digitalni trg sloni na treh stebrih in določa 16 ključnih ukrepov, ki jih bo Komisija izvedla do konca leta 2016:

Prvi steber: Boljši dostop potrošnikov in podjetij do digitalnega blaga in storitev po vsej Evropi

Komisija bo predlagala:

1. pravila za enostavnejše čezmejno e-trgovanje. To vključuje usklajena pravila EU o pogodbah in varstvu potrošnikov pri spletnem nakupovanju, ne glede na to, ali gre za fizično blago, kot so čevlji in pohištvo, ali digitalne vsebine, kot so e-knjige ali aplikacije. Potrošniki bodo imeli več pravic in večjo ponudbo, podjetja pa bodo lažje poslovala v drugih državah članicah EU. To bo povečalo zaupanje v čezmejno spletno nakupovanje in prodajo (podrobnejše podatke najdete v podatkovnem listu);

2. hitrejše in doslednejše izvrševanje pravil o varstvu potrošnikov na podlagi revizije uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov;

3. učinkovitejšo in cenovno ugodnejšo dostavo paketov. Trenutno 62 % podjetij, ki želijo prodajati prek spleta, navaja, da jih pri tem ovirajo preveliki stroški dostave paketov (glej nedavno objavljeno raziskavo Eurobarometer o e-trgovanju);

4. odpravo neupravičenega geografskega blokiranja – diskriminatorne prakse, ki se uporablja iz komercialnih razlogov, bodisi ko prodajalci na spletu potrošnikom na podlagi njihove lokacije preprečujejo dostop do spletnega mesta ali ko jih preusmerijo v lokalno trgovino, kjer so cene drugačne. Takšno blokiranje na primer pomeni, da lahko potrošniki iz ene države članice pri najemu avtomobila za enako storitev v enakem kraju plačajo več kot potrošniki iz druge države članice;

5. opredelitev morebitnih pomislekov glede konkurence, ki vplivajo na e-trgovanje na evropskih trgih. Komisija je zato danes začela protimonopolno preiskavo konkurence v sektorju e-trgovanja v Evropski uniji (sporočilo za medije);

6. moderno, bolj evropsko avtorsko pravo: še pred koncem leta 2015 bodo predstavljeni zakonodajni predlogi za zmanjšanje razlik med nacionalnimi ureditvami avtorskih pravic in zagotovitev širšega spletnega dostopa do avtorskih del po vsej EU, tudi s pomočjo dodatnih usklajevalnih ukrepov. Cilj je izboljšanje dostopa ljudi do kulturnih vsebin na spletu, kar bo spodbujalo kulturno raznolikost, obenem pa se bodo odprle nove priložnosti za ustvarjalce in industrijo multimedijskih vsebin. Komisija želi zlasti zagotoviti, da bodo uporabniki, ki doma kupijo film, glasbo ali članke, do teh vsebin lahko dostopali tudi, ko bodo v drugi državi članici. Komisija bo prav tako preučila vlogo spletnih posrednikov v povezavi z avtorsko zaščitenim delom. Poostrila bo pregon kršitev pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu;

7. revizijo direktive o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji, da se oceni, ali bi bilo treba njeno področje uporabe razširiti tudi na spletno prenašanje vsebin, in razišče možnosti za spodbujanje čezmejnega dostopa do storitev radiotelevizijskih podjetij v Evropi;

8. zmanjšanje upravnih bremen podjetij zaradi različnih režimov DDV: tako bodo trgovci, ki prodajajo fizično blago v druge države, lahko izkoristili enotno elektronsko registracijo in plačilo; uvedbo skupnega praga za DDV, da bi manjšim zagonskim podjetjem pomagali pri spletni prodaji.

Drugi steber: oblikovanje ustreznega okolja in enakih konkurenčnih pogojev za razcvet digitalnih omrežij in inovativnih storitev

Komisija bo:

9. predstavila ambiciozno reformo telekomunikacijskih pravil. To vključuje učinkovitejše usklajevanje radiofrekvenčnega spektra in enotna vseevropska merila za dodeljevanje frekvenc na nacionalni ravni, ustvarjanje spodbud za naložbe v hitra širokopasovna omrežja, zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za vse udeležence na trgu, obstoječe in nove, ter vzpostavitev učinkovitega institucionalnega okvira;

10. pregledala okvir za avdiovizualne medije, da bo ta ustrezal potrebam 21. stoletja. Poudarek bo na vlogi različnih udeležencev na trgu pri promociji evropskih del (izdajatelji televizijskih programov, ponudniki avdiovizualnih storitev na zahtevo itd.). Prav tako bo preučila, kako bi lahko obstoječa pravila (direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah) prilagodili novim poslovnim modelom za razširjanje vsebin;

11. celovito analizirala vlogo spletnih platform (iskalniki, družabni mediji, prodajalne aplikacij itd.) na trgu. Pri tem bo zajela vprašanja, kot so: kako pregledni so njihovi rezultati iskanja in politike oblikovanja cen, kako uporabljajo pridobljene informacije, kakšne so povezave med platformami in ponudniki in ali promovirajo svoje storitve v škodo konkurentov (kolikor ta vprašanja še niso zajeta v konkurenčnem pravu). Prav tako bo preučila, kako najučinkoviteje preprečevati nezakonite vsebine na internetu;

12. okrepila zaupanje v digitalne storitve in njihovo varnost, zlasti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Na podlagi novih pravil EU o varstvu podatkov, ki naj bi jih sprejeli do konca leta 2015, bo Komisija pregledala direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah;

13. predlagala partnerstvo z industrijo za kibernetsko varnost na področju tehnologij in rešitev za varnost spletnih omrežij.

Tretji steber: čim boljše izkoriščanje potenciala rasti digitalnega gospodarstva

Komisija bo:

14. predlagala „evropsko pobudo za prost pretok podatkov“. Včasih se nove storitve ne morejo razvijati zaradi omejitev glede lokacije podatkov ali dostopa do njih, ki pogosto nimajo nobene zveze z varstvom osebnih podatkov. Ta nova pobuda bo odpravila take omejitve in tako spodbudila inovacije. Komisija bo sprožila tudi evropsko pobudo za računalništvo v oblaku, ki bo zajemala certificiranje storitev v oblaku, menjavo ponudnikov storitev v oblaku in „raziskovalni oblak“;

15. opredelila prednostne naloge za standarde in interoperabilnost na področjih, ključnih za enotni digitalni trg, kot so e-zdravje, načrtovanje prometa in energija (pametno merjenje);

16. podprla vključujočo digitalno družbo, v kateri bodo imeli državljani prave spretnosti, da bodo lahko izkoristili priložnosti, ki jih ponuja internet, in povečali svoje možnosti za zaposlitev. Nov akcijski načrt za e-upravo bo med drugim povezal poslovne registre po vsej Evropi, zagotovil medsebojno sodelovanje različnih nacionalnih sistemov ter omogočil, da bodo podjetja in državljani svoje podatke sporočili samo enkrat – javnim upravam ne bo treba večkrat zahtevati enakih podatkov, če bodo lahko uporabile informacije, ki jih že imajo. Ta pobuda „Samo enkrat“ bo zmanjšala birokracijo, z njeno pomočjo pa bi lahko do leta 2017 prihranili približno 5 milijard evrov letno. Pospešilo se bo uvajanje e-javnega naročanja in interoperabilnih e-podpisov.

Naslednji koraki

Projektna skupina za enotni digitalni trg bo napredek glede teh različnih ukrepov predstavila do konca leta 2016. Ob podpori Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba enotni digitalni trg uresničiti čim prej.

Enotni digitalni trg bo na dnevnem redu zasedanja Evropskega sveta 25. in 26. junija.

Več informacij

Danes sprejeti dokumenti:

Sporočilo – Strategija za enotni digitalni trg za Evropo

Delovni dokument služb Komisije – Strategija za enotni digitalni trg – analiza in dokazi

Podatkovni listi:

Vprašanja in odgovori o strategiji za enotni digitalni trg (MEMO)

Zakaj potrebujemo enotni digitalni trg

28 podatkovnih listov za posamezne države članice

Druge uporabne povezave:

Spletna stran o enotnem digitalnem trgu (#DigitalSingleMarket)

Strategija za enotni digitalni trg: Evropska komisija se je dogovorila o področjih ukrepanja (25. marec 2015)

Kako digitalna je vaša država? Iz novih podatkov je razvidno, da je na poti do digitalne Evrope treba narediti več (24. februar 2015)

Spletna stran podpredsednika za enotni digitalni trg Andrusa Ansipa (@Ansip_EU)

Spletna stran komisarja za digitalno gospodarstvo in družbo Güntherja H. Oettingerja (@GOettingerEU)

Politične usmeritve predsednika Junckerja

Delovni program Komisije za leto 2015

 

Priloga I: Časovni načrt pobud


Priloga II: Trije stebri enotnega digitalnega trga

IP/15/4919

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar