Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - sporočilo za medije

Pomladanska gospodarska napoved 2015: ugodni dejavniki podpirajo okrevanje

Bruselj, 05 maj 2015

Pozitivni gospodarski dejavniki podpirajo gospodarsko rast v Evropski uniji. Po pomladanski napovedi Evropske komisije za leto 2015 ti kratkoročni dejavniki dodatno krepijo sicer blago ciklično izboljšanje v EU.

 Na evropska gospodarstva vpliva veliko ugodnih dejavnikov naenkrat. Cene nafte ostajajo razmeroma nizke, globalna rast je stabilna, vrednost evra še naprej pada, svoje pa prispevajo tudi ustrezne ekonomske politike v EU.

 Na področju denarne politike ima kvantitativno popuščanje, ki ga izvaja Evropska centralna banka, znaten učinek na finančne trge, kar prispeva k nižjim obrestnim meram in pričakovanemu izboljšanju posojilnih pogojev. Splošna fiskalna naravnanost v EU je pretežno nevtralna (niti restriktivna niti ohlapna), tako da tudi fiskalna politika podpira rast. Sčasoma bi se morali pokazali tudi rezultati strukturnih reform in naložbenega načrta EU za Evropo.

 Tako pričakujemo, da se bo v letu 2015 realni BDP povečal za 1,8 % v EU in 1,5 % v območju evra, kar je za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke več, kot smo predvidevali pred tremi meseci. Za leto 2016 Komisija napoveduje 2,1-odstotno rast v EU in 1,9-odstotno v območju evra.

 Glavni dejavnik rasti BDP je domače povpraševanje, ob tem pa letos pričakujemo pospešitev zasebne potrošnje in prihodnje leto ponovno rast naložb.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, je povedal: „Okrevanje evropskih gospodarstev se krepi. To je sicer spodbudno, vendar moramo poskrbeti, da bo gospodarska rast trajna in vzdržna. To lahko dosežemo s pristopom, sprejetim na ravni EU, ki temelji na treh prednostnih področjih – strukturnih reformah, pospešitvi naložb in spodbujanju fiskalne odgovornosti –, hkrati pa je treba obravnavati tudi specifične izzive v posameznih državah. Priporočila za posamezne države, ki jih bo Komisija predstavila sredi maja, bodo še en pomemben korak pri uporabi tega pristopa za oblikovanje konkretnih politik, ki spodbujajo rast.“

 Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dejal: „Evropsko gospodarsko doživlja svojo najlepšo pomlad v zadnjih nekaj letih, saj izboljšanje podpirajo tako zunanji dejavniki kot ukrepi politike, ki so začeli prinašati rezultate. Vendar je treba storiti več, da bi bilo to okrevanje več kot samo sezonski pojav. Da bi zagotovili trajna delovna mesta in rast, ki jih potrebuje Evropa, so ključnega pomena naložbe in reforme ter vztrajanje pri odgovornih fiskalnih politikah.

Gospodarska rast po državah neenakomerna

Ti ugodni dejavniki bodo koristili vsem državam v Uniji, v kolikšni meri, pa bo odvisno zlasti od odzivnosti posameznih gospodarstev na nižje cene nafte in upadanje vrednosti evra. Politika kvantitativnega popuščanja, ki jo izvaja ECB, bo imela verjetno večji učinek v državah, v katerih so bili pogoji financiranja prej zaostreni. V nekaterih državah članicah pa bodo razmeroma nizke kapitalske rezerve in visoka raven slabih posojil lahko zmanjšale pozitiven učinek kvantitativnega popuščanja na posojilno dejavnost bank.

Inflacija naj bi se proti koncu leta ponovno povečala

V prvi polovici leta 2015 bo inflacija po napovedih ostala blizu ničelne rasti zlasti zaradi učinkov padca cen energije. Vendar naj bi cene življenjskih potrebščin v drugi polovici leta, še bolj pa leta 2016, začele ponovno rasti, na kar bodo vplivali krepitev domačega povpraševanja, zmanjševanje proizvodnih vrzeli, izzvenevanje učinkov nižjih cen blaga ter višje uvozne cene zaradi padanja vrednosti evra. Letna inflacija v EU in območju evra naj bi se z letošnjih 0,1 % povečala na 1,5 % leta 2016.

Stanje na trgih dela se počasi izboljšuje

Krepitev gospodarske aktivnosti ugodno vpliva na rast zaposlenosti. Brezposelnost se sicer zmanjšuje, vendar je še vedno visoka. Z izboljšanjem razmer na trgu dela v vseh panogah naj bi se brezposelnost v EU letos zmanjšala na 9,6 %, v območju evra pa na 11,0 %. Ta trend naj bi se ob pričakovani nadaljnji krepitvi gospodarske rasti v letu 2016 nadaljeval, zlasti v državah, ki so nedavno izvedle reforme trga dela. Leta 2016 naj bi se brezposelnost v EU znižala na 9,2 %, v območju evra pa na 10,5 %.

Nadaljuje se zmanjševanje proračunskih primanjkljajev

Fiskalni obeti za EU in območje evra se še naprej izboljšujejo, k čemur so prispevali prilagoditveni napori v preteklih letih, okrepljena gospodarska aktivnost in nižja plačila obresti za neporavnan javni dolg. Kljub temu, da je skupna fiskalna naravnanost pretežno nevtralna, naj bi se razmerje med primanjkljajem in BDP v EU po pričakovanjih znižalo z 2,9 % v letu 2014 na 2,5 % v letošnjem letu in na 2,0 % prihodnje leto. V območju evra pa se bo po napovedi zmanjšal z 2,4 % v letu 2014 na 2,0 % v letu 2015 in na 1,7 % v letu 2016. Kot kaže, je delež javnega dolga v BDP tako v EU kot območju evra dosegel najvišjo raven leta 2014 ter naj bi se letos in v prihodnjem letu zmanjšal na 88 % v EU, v območju evra pa na 94 % leta 2016.

Tveganja glede napovedi dokaj uravnotežena

Z gospodarskimi obeti je še vedno povezana velika negotovost, vendar je videti, da so z njimi povezana tveganja dokaj uravnotežena.

Rast BDP bi bila lahko višja od napovedane, če bodo ugodni dejavniki učinkovali dlje ali bo njihov učinek večji od pričakovanega. Po drugi strani bi bila lahko rast BDP manjša od pričakovane, če bi prišlo do zaostrovanja geopolitičnih napetosti ali neugodnih razmer na finančnih trgih, na primer zaradi normalizacije denarne politike v ZDA. Tveganja za obete glede inflacije so se zmanjšala zaradi kvantitativnega popuščanja, ki ga izvaja ECB, in zaradi popravkov navzgor pri napovedi rasti.

 Ozadje

Napoved temelji na vrsti zunanjih predpostavk o deviznih tečajih obrestnih merah in cenah blaga. Uporabljene številke odražajo pričakovanja trga, pridobljena na trgih izvedenih finančnih instrumentov v času napovedi.

 Ta napoved upošteva vse relevantne podatke in dejavnike, vključno s predpostavkami o vladnih politikah, ki so bili na voljo do 21. aprila 2015. Upoštevane so samo politike, ki so bile verodostojno napovedane in dovolj podrobno opredeljene, projekcije pa temeljijo na predpostavki nespremenjenih politik.

 Komisija bo svojo gospodarsko napoved posodobila novembra.

Več informacij:

 Evropska gospodarska napoved – pomlad 2015

Pomladanska gospodarska napoved – spletna stran

Spremljajte GD ECFIN na Twitterju: @ecfin

Spremljajte podpredsednika Valdisa Dombrovskisa na Twitterju: @VDombrovskis

Spremljajte komisarja Pierra Moscovicija na Twitterju: @Pierremoscovici

IP/15/4903

Kontakti za stike z mediji

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar