Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - sporočilo za medije

Boj proti izogibanju davkom od dohodkov pravnih oseb: Komisija predstavila sveženj ukrepov za davčno preglednost

Bruselj, 18 marec 2015

Evropska komisija je danes predstavila sveženj ukrepov za davčno preglednost, ki je del ambicioznega programa za preprečevanje izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb in škodljive davčne konkurence v EU. Ključni element tega svežnja je predlog uvedbe avtomatične izmenjave podatkov o davčnih stališčih med državami članicami.

Po nekaterih ocenah so javni proračuni držav članic EU zaradi izogibanja davkom na dohodek pravnih oseb letno prikrajšani za več milijard evrov. Poleg tega tako izogibanje ogroža pravično porazdelitev bremena med davčne zavezance in pošteno konkurenco med podjetji. Podjetja izkoriščajo kompleksnost davčnih pravil in pomanjkanje sodelovanja med državami članicami za to, da preusmerjajo dobičke in tako čim bolj znižajo svoje davke. Zato sta večja preglednost in boljše sodelovanje ključnega pomena v boju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in nepoštenim davčnim praksam.

Namen danes predstavljenega svežnja je zagotoviti, da imajo države članice na voljo podatke, ki jih potrebujejo za zaščito svojih davčnih osnov in učinkovito odkrivanje podjetij, ki se poskušajo izogniti plačilu pravičnega deleža davkov.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, je dejal: „Vsakdo naj plača pravičen delež davka. To seveda velja tudi za multinacionalna podjetja. Danes predstavljeni predlog o avtomatični izmenjavi informacij bo davčnim organom omogočil, da bodo lažje odkrili vrzeli ali dvojno obdavčevanje v državah članicah. V prihodnjih mesecih bomo predstavili konkretne ukrepe za odpravo takih vrzeli ali prekrivanj. Obljube bomo izpolnili z dejanskimi, verodostojnimi in pravičnimi ukrepi.“

Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dejal: „Naše strpnosti do podjetij, ki se izogibajo plačilu pravičnega deleža davkov, in do režimov, ki jim to omogočajo, je konec. Ponovno moramo vzpostaviti povezavo med tem, kje podjetja dejansko ustvarjajo dobičke, in tem, kje so obdavčena. Da bi nam to uspelo, morajo države članice igrati z odprtimi kartami in sodelovati. Prav to pa je cilj danes predstavljenega svežnja ukrepov za davčno preglednost.“

Preglednost glede davčnih stališč

Jedro danes predstavljenega svežnja za preglednost predstavlja zakonodajni predlog za izboljšanje sodelovanja med državami članicami na področju davčnih stališč s čezmejnim učinkom, s čimer naj bi se začelo novo obdobje preglednosti.

Države članice si trenutno izmenjujejo zelo malo informacij o svojih davčnih stališčih. Vsaka država članica namreč sama presodi, ali bi bilo davčno stališče lahko relevantno za druge države EU. Zato države članice pogosto niso seznanjene z davčnimi stališči s čezmejnim učinkom, ki so bila izdana drugje v EU, kar lahko vpliva na njihove lastne davčne osnove. Nekatera podjetja to pomanjkanje preglednosti izkoriščajo za umetno zmanjševanje svojega davčnega deleža.

Za izboljšanje tega stanja Komisija predlaga, da se ta manevrski prostor za presojo in razlago odpravi. Države članice si bodo zdaj morale avtomatično izmenjevati informacije o davčnih stališčih. Komisija predlaga strog časovni okvir: nacionalni davčni organi bodo morali vsake tri mesece vsem drugim državam članicam poslati kratko poročilo o vseh davčnih stališčih s čezmejnim učinkom, ki so jih izdali. Države članice bodo nato lahko zaprosile za podrobnejše informacije o posameznih stališčih.

Avtomatična izmenjava informacij o davčnih stališčih bo državam članicam omogočila odkrivanje nekaterih nepoštenih davčnih praks podjetij in ustrezno ukrepanje. Poleg tega bo spodbujala bolj zdravo davčno konkurenco, saj bodo davčni organi podjetjem manj verjetno omogočali selektivno davčno obravnavo, če bodo imele druge države članice vpogled vanjo.

Druge pobude za davčno preglednost

V danes predstavljenem svežnju je tudi sporočilo, v katerem so opisane številne druge pobude za učinkovitejše izvajanje programa za davčno preglednost v EU:

  • ocena morebitnih novih zahtev po preglednosti za multinacionalna podjetja

Komisija bo preučila izvedljivost novih zahtev po preglednosti za podjetja, na primer da multinacionalna podjetja javno razkrijejo nekatere davčne podatke. Cilje, koristi in tveganja take pobude je treba skrbno pretehtati. Zato bo Komisija ocenila učinek morebitnih dodatnih zahtev po preglednosti, da bi se lahko pozneje sprejela bolj informirana odločitev;

  • pregled kodeksa ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja

Kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja je eno poglavitnih orodij EU za zagotavljanje poštene konkurence glede davkov od dohodkov pravnih oseb. Opredeljuje merila za presojo, ali je določen davčni režim škodljiv, in od držav članic zahteva, da opustijo vse škodljive davčne ukrepe, ki so v nasprotju s kodeksom. Države članice se redno sestajajo in ocenjujejo spoštovanje kodeksa. V zadnjih letih pa je kodeks postal manj učinkovit pri odpravljanju škodljivih davčnih režimov, saj se v merilih ne upoštevajo bolj izpopolnjeni mehanizmi izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb. Komisija bo zato skupaj z državami članicami pregledala kodeks ravnanja in pooblastila skupine za kodeks ravnanja, da bi ta postal bolj učinkovit pri zagotavljanju poštene in pregledne davčne konkurence v EU;

  • številčna opredelitev obsega davčnih utaj in izogibanja davkom

Komisija bo v sodelovanju z Eurostatom in državami članicami preučila, kako zanesljivo oceniti obseg davčnih utaj in izogibanja davkom. Vse več je namreč dokazov o razširjenosti davčnih utaj in izogibanja davkom ter o tem, da povzročajo znatne izgube prihodkov. Vendar obseg in učinek teh težav do zdaj še nista bila natančno opredeljena. Zanesljivi statistični podatki o obsegu in učinku teh težav bi pripomogli k boljšemu usmerjevanju ukrepov politike proti tem težavam;

  • razveljavitev direktive o prihrankih

Komisija predlaga razveljavitev direktive o prihrankih, saj je to besedilo presegla bolj ambiciozna zakonodaja EU, ki zahteva kar najširši obseg avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih, vključno z dohodki, povezanimi s prihranki (IP/13/530). Z razveljavitvijo direktive o prihrankih se bo vzpostavil poenostavljen okvir za avtomatično izmenjavo finančnih informacij ter odpravili pravna negotovost in dodatna upravna obremenitev davčnih organov in podjetij.

Nadaljnji koraki

Oba zakonodajna predloga iz tega svežnja bosta predložena v posvetovanje Evropskemu parlamentu, Svetu pa v sprejetje. Države članice bi se morale o predlogu v zvezi z davčnimi stališči dogovoriti do konca leta 2015, da bi ta lahko začel veljati 1. januarja 2016. Ker je Evropski svet decembra 2014 Komisijo pozval, naj pripravi ta predlog, se pričakuje polna politična zavezanost pravočasnemu dogovoru.

Naslednji mejnik bo akcijski načrt o obdavčevanju pravnih oseb, ki bo predstavljen še pred poletjem. Ta drugi akcijski načrt se bo osredotočil na ukrepe za pravičnejšo in učinkovitejšo obdavčitev pravnih oseb na enotnem trgu, vključno z oživitvijo skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb in zamisli za vključevanje novih ukrepov OECD/G-20 v boju proti zmanjševanju davčne osnove in preusmerjanju dobička na ravni EU.

Več informacij:

Sporočilo

Predlog o avtomatični izmenjavi podatkov

Memo/15/4609

Spletišče

IP/15/4610

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar