Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - sporočilo za medije

Energetska unija: zanesljiva, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna energija za vse Evropejce

Bruselj, 25 februar 2015



Energija se uporablja za ogrevanje in hlajenje stavb in domov, za prevoz blaga in kot gonilna sila gospodarstva. Toda zaradi staranja infrastrukture, slabo integriranih trgov in neusklajenih politik naši porabniki, gospodinjstva in podjetja ne uživajo koristi – večje izbire ali nižjih cen energije. Čas je, da v Evropi oblikujemo enoten energetski trg. V okviru uresničevanja te pomembne prednostne naloge, opredeljene v političnih smernicah predsednika Junckerja, je Evropska komisija danes predstavila strategijo za vzpostavitev trdne energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.

Energetska unija pomeni zlasti naslednje:

  • solidarnostna klavzula: zmanjšanje odvisnosti od enega samega dobavitelja in popolno zanašanje na sosednje države, zlasti v obdobju motenj v oskrbi. Večja preglednost pri sklepanju sporazumov držav EU s tretjimi državami o nakupu električne energije ali plina;
  • pretok energije kot peta svoboščina notranjega trga: prost čezmejni pretok energije – popolno izvrševanje obstoječih pravil na področjih, kot sta ločevanje dejavnosti v energetskem sektorju in neodvisnost regulatorjev, ter po potrebi sprožitev sodnih postopkov. Preoblikovanje trga z električno energijo tako, da bo postal bolj čezmejno povezan, obnovljiv in odziven. Temeljita revizija državnih intervencij na notranjem trgu ter postopna ukinitev okolju škodljivih subvencij;
  • energijska učinkovitost na prvem mestu: temeljit premislek o energijski učinkovitosti, ki jo je treba obravnavati kot samostojen vir energije, da bo imela enak pomen kot proizvodne zmogljivosti;
  • prehod na trajno nizkoogljično družbo: zagotavljanje, da bo lokalno proizvedena energija, tudi iz obnovljivih virov, enostavno in učinkovito vključena v omrežje. Spodbujanje vodilnega položaja EU v svetu na področju tehnologij z razvijanjem tehnologije obnovljivih virov in prevzemanjem vodilne vloge na področju elektromobilnosti ter omogočanjem evropskim podjetjem, da povečajo izvoz in postanejo konkurenčna na svetovni ravni.

V središču energetske unije so državljani. Cene bi morale biti dostopne in konkurenčne. Zagotoviti bi morali bolj zanesljivo in trajnostno oskrbo z energijo, boljšo konkurenco na trgu ter večjo izbiro za porabnike.

Te in druge zaveze dopolnjujejo akcijski načrt za uresničitev velikopoteznih ciljev podnebne in energetske politike.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je povedal: „Energija je že predolgo izvzeta iz temeljnih svoboščin naše Unije. Zdajšnji dogodki kažejo, za kako pomembno vprašanje gre: številni Evropejci se bojijo, da bodo morda ostali brez energije za ogrevanje svojih domov. Gre za skupno delovanje na dolgi rok. Želim si, da bi bila energija, ki podpira naše gospodarstvo, odporna, zanesljiva, varna ter vse bolj obnovljiva in trajnostna.“

Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije, odgovoren za energetsko unijo, je povedal: „Danes smo sprožili najbolj velikopotezen evropski energetski projekt od vzpostavitve Evropske skupnosti za premog in jeklo. Gre za projekt, ki bo povezal 28 evropskih energetskih trgov v eno energetsko unijo, zmanjšal odvisnost Evrope od energije in zagotovil stabilnost, ki jo vlagatelji tako zelo potrebujejo za ustvarjanje delovnih mest in rasti. Danes smo odprli pot proti nizkoogljičnemu in okolju prijaznemu gospodarstvu, proti energetski uniji, ki na prvo mesto postavlja državljane in jim zagotavlja bolj cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo. Vsi komisarji, ki smo tesno sodelovali v projektni skupini, smo odločeni, da bo ob podpori celotne Komisije energetska unija postala realnost.

Miguel Arias Cañete, komisar za podnebne ukrepe in energijo, je povedal: „Zavihajmo rokave. Danes smo pripravili teren za povezan, integriran in zanesljiv energetski trg v Evropi. Zdaj pa moramo to uresničiti. Pot proti resnični energetski varnosti in varovanju okolja se začenja pred domačim pragom. Zato se bom osredotočil na oblikovanje skupnega energetskega trga, še večji prihranek energije, povečanje deleža obnovljivih virov energije ter večjo raznovrstnost oskrbe z energijo. Po več desetletjih zamude ne bomo več zamudili priložnosti za oblikovanje energetske unije. Junckerjeva Komisija pomembne stvari izpelje do konca.“


Osnovni podatki

  • EU je največja uvoznica energije na svetu, saj uvozi 53 % energije, kar predstavlja letni strošek v višini približno 400 milijard evrov.
  • 12 držav članic EU[1] ne izpolnjuje cilja EU o minimalni čezmejni povezanosti, ki predvideva, da lahko najmanj 10 % inštaliranih zmogljivosti proizvodnje električne energije „prečka meje“. EU je opredelila 137 projektov na področju električne energije, vključno s 35 na področju čezmejne elektroenergetske povezanosti: skupaj bi ti projekti lahko število držav članic, ki cilja ne dosegajo, zmanjšali z 12 na 2.
  • Z ustrezno čezmejno povezanim evropskim energetskim omrežjem bi lahko porabniki prihranili do 40 milijard evrov na leto.
  • 6 držav članic EU[2] je za celoten uvoz plina odvisnih od enega samega zunanjega dobavitelja.
  • 75 % naših stavb je energijsko neučinkovitih, 94 % prometa temelji na naftnih derivatih, od katerih je 90 % uvoženih.
  • V energetski sektor EU je treba samo do leta 2020 vložiti več kot milijardo evrov.
  • Veleprodajne cene električne energije v Evropi so za 30 % višje kot v Združenih državah, veleprodajne cene plina pa za več kot 100 %.
  • Evropska podjetja v sektorju obnovljivih virov energije imajo letni promet v višini 129 milijard evrov in zaposlujejo več kot milijon ljudi. Izziv je zadržati vodilno vlogo Evrope pri globalnih naložbah v obnovljive vire energije.
  • Emisije toplogrednih plinov v EU so se v obdobju od 1990 do 2011 zmanjšale za 18 %.
  • Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 %, povečati izkoriščanje obnovljivih virov energije za vsaj 27 % in izboljšati energijsko učinkovitost za vsaj 27 %.

 

 Kaj je bilo danes sprejeto?

 

  • Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Strategija v okviru petih med seboj povezanih razsežnosti politike določa cilje energetske unije in podrobne ukrepe Junckerjeve Komisije za njeno vzpostavitev, vključno z novo zakonodajo za preoblikovanje in reformo trga z električno energijo, zagotavljanjem večje preglednosti pogodb o oskrbi s plinom, razvojem obsežnega regionalnega sodelovanja kot pomembnega koraka proti integriranemu trgu, strožje urejenim okvirom, novo zakonodajo za zagotovitev oskrbe z elektriko in plinom, povečanjem financiranja EU za energijsko učinkovitost ali za nov energetski sveženj za obnovljivo energijo, osredotočanjem na evropsko strategijo za raziskave in inovacije na področju energije, letnim poročanjem o stanju energetske unije in drugimi ukrepi.
  • Sporočilo o čezmejnih povezavah, ki določa ukrepe, potrebne za dosego čezmejne povezanosti najmanj 10 % inštaliranih zmogljivosti proizvodnje električne energije do leta 2020, kar je minimalni delež, potreben za pretok in trgovanje z energijo med državami članicami. To sporočilo prikazuje, katere države članice trenutno izpolnjujejo cilj in kateri projekti so potrebni, da se do leta 2020 zmanjša število tistih, ki ga ne.
  • Sporočilo o prizadevanju za sklenitev svetovnega sporazuma o podnebju v Parizu decembra 2015. Cilj je doseči pregleden, dinamičen in pravno zavezujoč sporazum na svetovni ravni s pravičnimi in velikopoteznimi zavezami vseh pogodbenic. Sporočilo odločitve, sprejete na evropskem vrhu oktobra 2014, predstavlja v obliki ciljev EU za zmanjšanje emisij (t.i. načrtovani nacionalni prispevki ali INDC) za novi sporazum.

 

Več informacij o energetski uniji:

Spletna stran

Podatkovni list: Energetska unija

Podatkovni list: Povezovanje trgov z električno energijo za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, integracije trga in široke uporabe obnovljivih virov energije

Podatkovni list: Vprašanja in odgovori v zvezi s sporočilom Evropske komisije Pariški protokol – načrt za obravnavo svetovnih podnebnih sprememb po letu 2020

Twitter


[1] Ciper, Estonija, Irska, Italija, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Združeno kraljestvo.

[2] Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Slovaška.

IP/15/4497

Kontakti za stike z mediji

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar