Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - sporočilo za medije

Letni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev pojasnjuje ključne dejavnike odpornosti na krizo

Bruselj, 15 januar 2015

Države, ki svojim državljanom zagotavljajo visokokakovostna delovna mesta in učinkovito socialno zaščito ter vlagajo v človeški kapital, so se izkazale za odpornejše na gospodarsko krizo. To je ena glavnih ugotovitev pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2014, ki je preučil posledice recesije. Pregled poleg tega poudarja, da bomo produktivnost dosegli z naložbami v zagotavljanje in ohranjanje prave usposobljenosti delovne sile, ter opozarja, da je treba ponovno vzpostaviti konvergenco med državami članicami.

Kot kaže pregled, je iz spoznanj, pridobljenih z recesijo, razvidno, da je bil negativni učinek recesije na zaposlovanje in prihodke manjši v državah z bolj odprtimi in manj segmentiranimi trgi dela ter večjimi naložbami v vseživljenjsko učenje. V teh državah nadomestila za brezposelnost praviloma prejema velik del brezposelnih, povezana so z aktivacijo in se prilagajajo gospodarskemu ciklu.

Evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je povedala: „Naša prva naloga so nova delovna mesta, zaradi posledic krize pa je ta cilj zahtevnejši.Pregled kaže, da moramo izvesti strukturne reforme ter z ukrepi spodbuditi potrošnjo in povpraševanje.Potrebujemo dodatne naložbe v ljudi, da bodo Evropejci bolje izobraženi, usposobljeni in aktivnejši na trgu dela.Z naložbeno ofenzivo Junckerjeve Komisije lahko dosežemo resničen in opazen napredek na teh ključnih področjih.“

Iz pregleda je nadalje razvidno, da številne države članice postopoma prehajajo na model socialnih naložb, ki spodbuja potencial posameznikov skozi celotno življenje in podpira širšo udeležbo na trgu dela. Pretekle reforme za večji odstotek žensk in starejših delavcev na trgu dela so pomagale ohraniti stopnje delovne aktivnosti v Evropi. To potrjuje potrebo po nadaljnjih reformah trga dela in posodobitvi sistemov socialne zaščite.

Boljše spretnosti za boljša delovna mesta

Prebivalstvo v EU se stara in krči, zato so naložbe v človeški kapital bistvene za dvig produktivnosti ter vključujočo rast z novimi delovnimi mesti v prihodnosti. Pregled poudarja, da za učinkovite naložbe v človeški kapital nista dovolj le izobraževanje in usposabljanje za pravo vrsto spretnosti, temveč so potrebni tudi ustrezni okviri, ki ljudem pomagajo ohranjati, nadgrajevati in uporabljati pridobljene spretnosti skozi celo delovno življenje. Pri tem je treba z ustreznimi politikami preprečiti, da bi se človeški kapital izgubil zaradi neaktivnosti ali premajhne izkoriščenosti zaposlitvenega potenciala posameznikov.

Po drugi strani je treba večjo ponudbo usposobljenega človeškega kapitala uskladiti z večjim številom kakovostnih delovnih mest, da bo produktivnost delovne sile višja. Glede prihodnjih izzivov in priložnosti pregled opozarja, da bi morale biti sedanje spremembe, povezane s tehnološkim napredkom, globalizacijo, demografskimi spremembami in uvajanjem okolju prijaznejšega gospodarstva, priložnost za ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest, čeprav lahko pri tem nekatere spretnosti in delovna mesta zastarajo, razlike med plačami pa se povečajo. Zato potrebujemo proaktivne politike, ki bodo podprle vseživljenjsko usposabljanje, boljšo pomoč pri iskanju zaposlitve in socialni dialog, da bomo lahko inovacije predvideli in uresničili.

Ponovna vzpostavitev konvergence

Pregled na koncu poudarja, da je ponovna vzpostavitev socialno-ekonomske konvergence, zlasti v južnih in obrobnih državah članicah EU-15, še ena pomembna naloga po obdobju krize. Za divergenco, ki jo je povzročila kriza, se ne skriva le razsežnost ekonomskega šoka, temveč tudi strukturna neravnotežja, kot so nizka produktivnost, pomanjkanje naložb v človeški kapital, šibkosti bančnega sektorja, nepremičninski baloni in pomanjkljivosti v sistemih socialne varnosti, ki so bila v najbolj prizadetih državah prisotna že pred krizo. Ugotovitve pregleda bodo v pomoč pri trenutni razpravi o najprimernejših načinih za ponovno vzpostavitev konvergence, poglobitev ekonomske in monetarne unije ter okrepitev njene socialne razsežnosti.

Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi

To je četrti letni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi, v katerem Komisija poroča o najnovejših zaposlitvenih in socialnih trendih ter predstavlja prihodnje izzive in možne odzive politike. Komisija s pregledom poleg tega izpolnjuje svojo obveznost poročanja o socialnih razmerah v EU, ki izhaja iz Pogodbe.

Pregled je rezultat poglobljenega analitičnega dela služb Komisije ter temelji na najnovejših razpoložljivih podatkih in publikacijah. Glavne ugotovitve pregleda podpirajo pobude Komisije na področju zaposlovanja in socialne politike.

Več informacij

 

IP/15/3321

Kontakti za stike z mediji

Tove ERNST (+32 2 298 67 64)
Christian WIGAND (+ 32 2 296 22 53)

Za vprašanja širše javnosti:


Side Bar