Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 9. septembra 2014

Komisija: ugotovitve OECD potrjujejo pomen naložb v izobraževanje za rast in delovna mesta v Uniji

Evropska komisija pozdravlja danes objavljeni Kratek pregled izobraževanja 2014, letno poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o stanju nacionalnih izobraževalnih sistemov in izzivih, s katerimi se ti soočajo. Poročilo izpostavlja vse večji pomen, ki ga imajo naložbe v izobraževanje za prihodnjo rast in zaposlovanje v EU ter za bolj vključujoče evropske družbe.

Poročilo zajema 34 držav članic OECD, med katerimi je 21 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo). Kot partnerska država OECD je v poročilu vključena tudi Latvija, ki sicer ni članica OECD.

„Poročilo je pomemben vir spoznanj in informacij za oblikovalce politik, saj nam pomaga razumeti izzive, ki so pred nami. Opozarja pa tudi, da so med državami članicami EU še vedno velike razlike v ravni spretnosti, tako pri novih diplomantih kot med starejšimi. Ugotovitve poročila se ujemajo s politiko Komisije: dvig kakovosti izobraževanja in ravni spretnosti je pametna naložba ter učinkovit način odpravljanja neenakosti v naših družbah,“ je povedala Androulla Vassiliou, evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade.

„Poskrbeti moramo, da zlasti mladi dobijo spretnosti, ki jih bodo potrebovali pri delu, odraslim pa ponuditi možnosti nadaljevalnega izobraževanja.“

Poročilo bo danes v Bruslju predstavil Andreas Schleicher, direktor za izobraževanje in usposabljanje pri OECD. Ob tej priložnosti bo Xavier Prats Monné, generalni direktor Evropske komisije za izobraževanje in kulturo, govoril o pomenu in posledicah ugotovitev iz poročila za politike EU in držav članic. Predstavitev bo potekala v sejni dvorani Jean Rey v stavbi Komisije Berlaymont s pričetkom ob 11. uri.

Glavne ugotovitve poročila v zvezi z EU:

Možnosti izobraževanja v Evropi se znatno povečujejo. Delež odraslih s terciarno izobrazbo se je v zadnjem desetletju vztrajno povečeval v večini držav EU (do 29 %), čeprav Unija še vedno zaostaja za povprečjem OECD (33 %). Delež dijakov z višjo sekundarno izobrazbo je ostal nespremenjen, medtem ko se je delež tistih z manj kot višjo sekundarno izobrazbo zmanjšal. Poročilo potrjuje analizo Komisije, da so cilji strategije Evropa 2020, tj. vsaj 40 % mladih s terciarno izobrazbo in manj kot 10 % tistih, ki šolanje opustijo pred zaključkom višjega sekundarnega izobraževanja, uresničljivi, če se bodo trenutni trendi nadaljevali.

Visoke ravni izobrazbe in spretnosti koristijo tako posameznikom kot družbi. Visokošolski diplomant najvišje na lestvici bralnih in pisnih spretnosti – merjenih v okviru raziskave OECD o spretnostih odraslih – zasluži v povprečju 45 % več kot nekdo s primerljivo izobrazbo, a najnižjo ravnijo pismenosti. Na splošno imajo v vseh državah OECD ljudje z višjo ravnijo izobrazbe več možnosti, da bodo zaposleni; in višja kot je raven izobrazbe, višja je povprečna plača. Zaradi manjših javnih izdatkov za socialno varnost in večjih prihodkov od davkov ima od tega korist tudi družba v celoti. V povprečju javni neto donos za posameznika s terciarno izobrazbo dva- do trikrat presega vloženi znesek.

Podobna raven izobrazbe ne pomeni vedno podobne ravni spretnosti. V EU obstajajo precejšnje razlike v ravneh spretnosti ljudi s podobnimi kvalifikacijami. Dijaki, ki so nedavno zaključili višje sekundarno izobraževanje v državah, kot sta Nizozemska in Finska, dosegajo pri bralnih in pisnih spretnostih enako ali višje število točk kot visokošolski diplomanti z Irske, iz Italije, Združenega kraljestva in Španije.

Pri prehodu iz izobraževanja na trg dela so pomembne prave spretnosti. Nedavno objavljena študija Evropske komisije poudarja, da je strokovno znanje sicer bistveno, toda medosebne spretnosti, kot sta komunikacija in timsko delo, postajajo vse pomembnejše, delovne izkušnje med študijem pa visokošolskim diplomantom pomagajo do zaposlitve.

Populacija učiteljev se stara. V državah Unije je v povprečju 37 % učiteljev v sekundarnem izobraževanju starih vsaj 50 let. V Avstriji, Estoniji, Nemčiji in na Nizozemskem ta delež znaša 45 % ali več, v Italiji pa 60 %. To dejstvo potrjuje pomen ohranjanja oziroma povečevanja privlačnosti učiteljskega poklica. O tem vprašanju je Komisija pred kratkim objavila podrobno študijo, ki zajema priporočila za izboljšanje začetnega in nadaljevalnega usposabljanja učiteljev ter podpore na začetku poklicne poti.

Zasebne naložbe v terciarno izobraževanje se povečujejo. V državah EU se je delež zasebnih izdatkov v terciarnem izobraževanju s 14 % leta 2000 povečal na 21 % leta 2012, zlasti zaradi višje ali na novo uvedene šolnine v nekaterih državah. Delež zasebnih izdatkov je še vedno bistveno pod povprečjem OECD (31 %), pa tudi med državami EU so velike razlike, saj se delež giblje od 6 % na Danskem in Finskem do 65 % v Združenem kraljestvu. Ugotovitve nedavno objavljene študije Komisije kažejo, da so sistemi za pomoč študentom (štipendije in/ali posojila) ključnega pomena za izravnavo negativnih učinkov šolnine na število študentskih vpisov.

Ozadje

Kratek pregled izobraževanja se opira na podatke OECD, Eurostata in Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Letošnja izdaja črpa tudi iz rezultatov najnovejših raziskav OECD, in sicer raziskave o spretnostih odraslih, raziskave PISA (programa za mednarodno primerjavo dosežkov učencev, v okviru katerega se merijo spretnosti petnajstletnikov) in mednarodne ankete TALIS o poučevanju in učenju za učitelje in vodstvene delavce šol.

Komisija pozdravlja poročilo v okviru nedavnega sporazuma med oddelkom za izobraževanje OECD in Generalnim direktoratom Komisije za izobraževanje in kulturo o tesnejšem sodelovanju na področju analize izobraževalnih sistemov.

Več informacij

Prireditev je mogoče v živo spremljati prek spleta na naslednji povezavi, predstavitvi obeh govornikov pa sta na voljo tukaj.

Povezava na celotno poročilo Kratek pregled izobraževanja 2014

Evropska komisija: Izobraževanje in usposabljanje za gospodarsko rast in delovna mesta

Kontakti:

Dennis Abbott (+32 22959258)

Dina Avraam (+32 22959667)

Za javnost: Europe Direct po telefonu 00 800 6 7 8 9 10 11 ali e-pošti

Priloga 1: Stopnje zaposlenosti glede na izobrazbo (2012)

Priloga 2: Povprečne mesečne plače glede na raven pismenosti (2012)


Side Bar