Navigation path

Left navigation

Additional tools

Other available languages: EN FR DE IT EL HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 27. avgusta 2014

Solidarnostni sklad Evropske unije: pomoč Komisije Italiji, Grčiji, Sloveniji in Hrvaški po katastrofalnih poplavah, potresu in ledeni ujmi

Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je danes napovedal sveženj pomoči v skupni vrednosti skoraj 47 milijonov evrov, ki ga Evropska komisija predlaga za Sardinijo (Italija), Kefalonijo (Jonski otoki, Grčija), Slovenijo in Hrvaško zaradi niza naravnih nesreč, ki so prizadele te regije konec leta 2013 in v začetku leta 2014.

Predlagana pomoč v višini 16,3 milijona evrov za Italijo je odziv na hude poplave novembra 2013, medtem ko je 3,7 milijona evrov namenjenih Grčiji za pomoč pri kritju stroškov potresa in več popotresnih sunkov na Kefaloniji in drugih Jonskih otokih v obdobju od januarja do marca 2014. Slovenijo in Hrvaško je januarja in februarja 2014 hudo prizadela ledena ujma, zato je Sloveniji odobrena pomoč v višini 18,4 milijona evrov, Hrvaški pa v višini 8,6 milijona evrov.

Komisar Hahn, ki nadzoruje upravljanje Solidarnostnega sklada EU in je podpisal današnji predlog, je dejal: „Sprejeta odločitev odraža naravo tega sklada, tj. solidarnost z državami članicami in sosednjimi državami, ko potrebujejo pomoč zaradi naravnih nesreč. Sklad pomaga tem državam, da se ponovno postavijo na noge in vzpostavijo stabilnost, ki je bila ogrožena zaradi hudega oškodovanja gospodarskih sektorjev, kot je na primer turizem, ali uničenja osnovne infrastrukture. Predlagana finančna sredstva bodo Italiji, Grčiji, Sloveniji in Hrvaški omogočila, da si opomorejo od nesreč in poplačajo stroške reševanja v prizadetih regijah.“

Dejal je še: „Ti zneski so specifični in ciljno usmerjeni, njihov namen pa je reševanje takojšnjih in neposrednih posledic naravnih nesreč. Poleg tega je splošnemu razvoju teh regij zagotovljena podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Z usmeritvijo sredstev v podporo podjetništvu, raziskavam in inovacijam, informacijski in komunikacijski tehnologiji ter nizkoogljičnemu gospodarstvu navedeni skladi lahko pripomorejo k temu, da bodo te regije iz nesreč potegnile priložnost za razvoj trajnostnega gospodarskega modela, ki temelji na lokalnih prednostih in posebnostih.“

Podporo v okviru Solidarnostnega sklada EU morata odobriti še Evropski parlament in Svet. Zagotovitev teh sredstev bo nekoliko prispevala h kritju stroškov nujne pomoči, ki so jih imeli javni organi v teh štirih državah članicah zaradi nesreč. Nepovratna sredstva bodo zlasti prispevala k obnovi osnovne infrastrukture in storitev, povračilu stroškov zaradi izrednih razmer in reševalnih operacij ter kritju nekaterih stroškov sanacije v prizadetih regijah.

Ozadje

Na Sardiniji (Italija) je 18. in 19. novembra 2013 zaradi izjemno močnih padavin veliko rek prestopilo bregove ter sprožilo poplave in zemeljske plazove. Gospodinjstva, podjetja in kmetijstvo so utrpeli veliko škode, močno ovirane pa so bile tudi glavne in lokalne prometne povezave ter osnovna omrežja javne infrastrukture. Italija je poročala o 16 smrtnih žrtvah, več kot 1 700 razseljenih osebah in eni pogrešani osebi. Država ocenjuje, da bo popravilo cestnega in oskrbovalnega omrežja trajalo več kot 2 leti.

Območje severovzhodno od mesta Argostolion na grškem otoku Kefalonija je 26. januarja 2014 prizadel potres z močjo 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici, ki ga je bilo mogoče čutiti tudi na sosednjih Jonskih otokih in celotnem ozemlju Grčije. V tednih in mesecih po potresu so sledili mnogi popotresni sunki, ki so imeli znatne posledice za okolje in infrastrukturo. Grčija poroča, da je na otoku treba porušiti okoli 100 hiš, škodo pa je utrpelo na tisoče hiš, ki so začasno neprimerne za bivanje, zaradi česar so prebivalci prisiljeni spati v šotorih, na ladjah in v zasilnih bivališčih. Tudi šole in vrtci so bili zaprti do sredine februarja, zaradi padajočega kamenja in zemeljskih plazov pa je bilo veliko cest neprevoznih. Potres je močno vplival na socialno infrastrukturo in podjetniške dejavnosti na Jonskih otokih, ki so znani po svoji kulturni dediščini, hudo prizadete pa so bile tudi priprave turističnega sektorja na poletno sezono.

Konec januarja letos je Slovenijo in Hrvaško prizadel eden najhujših snežnih metežev v zadnjih desetletjih. V primeru Slovenije je led poškodoval skoraj polovico gozdov te alpske države (s čimer je nastala škoda v višini 214 milijonov evrov), medtem ko je vsako četrto gospodinjstvo ostalo brez elektrike, saj so hude snežne padavine rušile električne vode in drevesa. Slovenski organi poročajo o hudi škodi na elektroenergetskih objektih, javnih in zasebnih objektih, poslovnih prostorih ter prometnem in cestnem omrežju. Zaradi težkih razmer in škode na električnih vodih je 120 000 gospodinjstev ostalo brez električne energije, tj. več kot 15 % prebivalstva Slovenije.

Tudi Hrvaško, zlasti regije na severozahodu in severu Jadrana, so prizadele hude poplave, ki so poškodovale osnovno infrastrukturo ter zasebno in javno lastnino. Hrvaška je poročala, da je bilo prizadetih 5 županij, in sicer Primorsko-goranska, Karlovška, Sisaško-moslavaška, Varaždinska in Zagrebška. Velika teža ledu na drevesih in infrastrukturi je povzročila padanje dreves, razpoke v deblih, električni vodi (ki jih je prekrivala plast ledu z debelino do 10 cm) pa so se pretrgali. Glavne ceste so bile neprevozne, številni izpadi elektrike in prekinitve oskrbe z vodo pa so vplivali na vsakdanje življenje državljanov ter delovanje javnih institucij in podjetij. Hrvaška je poleg tega poročala, da je bilo prizadetih več kot 56 000 hektarjev gozdov, od tega je bilo skoraj 10 000 hektarjev gozdov uničenih.

Za Solidarnostni sklad EU je bil za leto 2014 dodeljen skupni znesek v višini 530,604 milijona evrov (500 milijonov evrov v cenah iz leta 2011). Da bi upoštevali nižje letne dodelitve, uvedene leta 2014 (500 milijonov evrov ter morebitni preostanek sredstev iz prejšnjega leta v primerjavi z 1 milijardo evrov pred tem) in se izognili prehitremu izčrpanju Sklada, najvišji finančni prispevek za posamezno nesrečo ne sme presegati dveh tretjin letne dodelitve za Solidarnostni sklad, tj. 353,736 milijona evrov v letu 2014.

Solidarnostni sklad EU je bil ustanovljen za podporo držav članic EU in držav pristopnic v obliki finančne pomoči po velikih naravnih nesrečah. Sklad je bil ustanovljen po hudih poplavah v Srednji Evropi poleti leta 2002.

Revidirana uredba o Solidarnostnem skladu EU je začela veljati 28. junija in poenostavlja obstoječa pravila, tako da se lahko pomoč izplača hitreje kot prej. Po letu 2015 pa bodo države članice lahko prvič izkoristile možnost predplačil.

Več informacij

Sklepi: Solidarnostni sklad EU

Reforma Solidarnostnega sklada EU: sporočilo za medije in MEMO/13/723

Twitter: @EU_Regional @JHahnEU

Kontaktni osebi:

Shirin Wheeler +32 22966565, številka mobilnega telefona: +32 460766565

Annemarie Huber +32 22993310, številka mobilnega telefona: +32 460793310

Za javnost: Europe Direct – telefonska številka 00 800 6 7 8 9 10 11 ali po e-pošti


Side Bar