Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj/Strasbourg, 15. julija 2014

Evropska komisija nad nepoštene prakse v verigi preskrbe s hrano

Evropska komisija je danes sprejela sporočilo, ki države članice spodbuja, naj poiščejo načine za izboljšanje varstva malih proizvajalcev hrane in trgovcev na drobno pred nepoštenimi praksami njihovih včasih precej močnejših trgovinskih partnerjev. Preden prehrambeni proizvod doseže potrošnika, številni udeleženci na trgu (proizvajalci, predelovalci, trgovci na drobno itd.) prispevajo k njegovi vrednosti in ceni v verigi preskrbe s hrano. Zaradi razvoja dogodkov, kot je povečana koncentracija na trgu, je pogajalska moč v odnosih med akterji v verigi preskrbe s hrano zelo različna. Medtem ko so razlike v pogajalski moči v poslovnih odnosih običajne in upravičene, lahko tovrstna neravnovesja v nekaterih primerih povzročijo uporabo nepoštenih trgovinskih praks.

Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je dejal: „Že mogoče, da kot potrošniki nakupujemo pri naših lokalnih trgovcih na drobno, vendar ima veriga preskrbe s hrano očitno razsežnost evropskega enotnega trga. Uveljaviti je treba pravične in enake konkurenčne pogoje za male in srednje dobavitelje hrane ter trgovce na drobno na eni strani ter velike multinacionalne proizvajalce in hipermarkete na drugi strani. Nepoštene trgovinske prakse to ogrožajo. Živilska panoga je že dosegla pomemben in dragocen napredek pri obravnavi nepoštenih praks in bi si morala v tej smeri prizadevati tudi v prihodnje. Države članice pa bi morale zagotoviti učinkovit in dosleden pravni okvir, s katerim bi okrepile in dopolnile samoregulativne pobude.”

Nepoštene trgovinske prakse vključujejo:

zavračanje ali odklanjanje določitve osnovnih pogojev poslovanja v pisni obliki;

retroaktivne enostranske spremembe glede stroškov ali cene proizvodov oziroma storitev;

prenos neupravičenega ali nesorazmernega tveganja na eno od pogodbenic;

namerno prekinitev urnika dostave ali prejema za pridobitev neupravičenih ugodnosti ali

enostransko odpoved poslovnega sodelovanja brez predhodnega obvestila ali z neupravičeno kratkim odpovednim rokom ter brez objektivno upravičenih razlogov.

Veriga preskrbe s hrano ni ključnega pomena le za vsakdanje življenje in dobro počutje potrošnikov, ampak je pomembna tudi za gospodarstvo kot celoto, saj zaposluje več kot 47 milijonov ljudi v EU, mnoge od njih v malih in srednjih podjetjih, ter predstavlja več kot 7 % skupne bruto dodane vrednosti v EU. Skupna velikost trga EU za trgovino na drobno s proizvodi, povezanimi s hrano, se ocenjuje na 1,05 bilijona EUR. Veriga preskrbe s hrano ima močno mednarodno razsežnost in poseben pomen na enotnem trgu EU. Čezmejna trgovina med državami članicami EU obsega približno 20 % celotne proizvodnje hrane v EU. Po ocenah je vsaj 70 % skupnega letnega izvoza kmetijskih proizvodov iz držav EU namenjenega v druge države članice EU.

Glavni elementi

Sporočilo o nepoštenih trgovinskih praksah navaja mnoge prednostne naloge deležnikov pri spodbujanju uveljavitve učinkovitega okvira proti takim praksam na ravni EU. Vendar pa ne vsebuje predlogov za regulativne ukrepe na ravni EU, temveč spodbuja države članice, naj uvedejo primerne ukrepe proti nepoštenim trgovinskim praksam, pri tem pa upoštevajo lokalne okoliščine. Predlogi iz sporočila so zasnovani na treh temeljih:

1. Podpora prostovoljni pobudi za verigo preskrbe s hrano: prostovoljni kodeksi ravnanja so pomemben mejnik pri poštenih in trajnostnih poslovnih odnosih. Zato sporočilo spodbuja akterje v verigi preskrbe s hrano, da se pridružijo obstoječi pobudi za verigo preskrbe s hrano, ki se je začela izvajati septembra 2013, in njenim nacionalnim platformam. Prav tako poziva skupino za upravljanje pobude, naj čim bolj poveča udeležbo malih in srednjih podjetij, ki so ključni upravičenci pobude.

2. Standardi EU za načela dobre prakse: tiste države članice, ki nepoštene trgovinske prakse že obravnavajo na nacionalni ravni, so izbrale različne pristope. Po drugi strani pa nekatere države članice proti nepoštenim trgovinskim praksam sploh še niso ukrepale. Za učinkovito obravnavanje tovrstnih praks v EU, zlasti čezmejno, bi bilo koristno enotno razumevanje pravil, ki te prakse obravnavajo. Iz sporočila izhaja, da bi bila načela pobude za verigo preskrbe s hrano lahko podlaga za tako enotno razumevanje regulativnega okvira.

3. Učinkovito izvrševanje na nacionalni ravni: če je šibkejša stran v trgovinskem odnosu ekonomsko odvisna od močnejše pogodbenice, se lahko pogosto odloči, da se pred nepoštenimi trgovinskimi praksami ne bo branila s sodnimi postopki ali prostovoljnimi mehanizmi za reševanje sporov zaradi strahu, da s tem ne bi ogrozila poslovnega sodelovanja ali povzročila njegove prekinitve. Sporočilo za namene vzpostavitve verodostojnih odvračilnih dejavnikov proti uporabi nepoštenih trgovinskih praks predlaga minimalne standarde izvrševanja za vso EU.

Ozadje

Evropski akcijski načrt za maloprodajni sektor iz januarja 2013 (IP/13/78) poudarja pomen ohranjanja trajnostnih trgovinskih odnosov prek obravnave nepoštenih trgovinskih praks. Zelena knjiga o nepoštenih trgovinskih praksah v oskrbni verigi z živili in neživili med podjetji v Evropi, ki je bila objavljena skupaj z akcijskim načrtom, je odprla vrata obsežni razpravi in spodbudila odzive širokega izbora deležnikov. Današnje sporočilo nadaljuje prizadevanja na tem področju.

Nepoštene trgovinske prakse imajo lahko škodljive učinke, predvsem na mala in srednja podjetja v verigi preskrbe s hrano. Lahko namreč vplivajo na zmogljivost preživetja malih in srednjih podjetij na trgu, izvajanja novih finančnih naložb v proizvode in tehnologijo ter razvijanja njihovih čezmejnih dejavnosti na enotnem trgu. Poleg tega lahko mala in srednja podjetja utrpijo posredne negativne učinke v verigi preskrbe s hrano. Zaradi strahu pred nepoštenimi trgovinskimi praksami se lahko zgodi, da se na primer mala in srednja podjetja že v samem začetku odrečejo poslovnemu sodelovanju. Nepoštene trgovinske prakse v EU lahko neposredno ali posredno vplivajo na proizvajalce in podjetja zunaj EU, med drugim tudi v državah v razvoju.

Mnoge države članice so prepoznale škodljivi potencial nepoštenih trgovinskih praks, zato so začele regulativne pobude proti tovrstnim praksam ali pa imajo to v načrtu, kar pa je privedlo do razhajanj med predpisi po EU. V okviru foruma Komisije o boljšem delovanju verige preskrbe s hrano, so akterji na trgu priznali problematiko nepoštenih trgovinskih praks ter pripravili sklop dobrih načel za vertikalne odnose in samoregulativen okvir za izvajanje teh načel, tako imenovano pobudo za verigo preskrbe s hrano.

Glej tudi MEMO/14/485.

Več informacij

http://ec.europa.eu/internal_market/retail/index_en.htm

http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/food/competitiveness/forum_food/index_en.htm

Kontakti:

Chantal Hughes (+32 22964450)

Audrey Augier (+32 22971607)

Carmel Dunne (+32 22998894)

Za javnost: Europe Direct na telefonski številki 0080067891011 ali elektronskem naslovu


Side Bar