Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 26. junija 2014

Jasnejša pravila EU za mladoletnike brez spremstva, ki prosijo za mednarodno zaščito

Lani je prošnjo za azil v EU vložilo 12 690 mladoletnikov brez spremstva. Nekateri od njih v državah članicah EU nimajo nikogar, ki bi jim lahko pomagal, in se znajdejo v zelo ranljivem položaju ter se v zgodnjih fazah azilnega postopka soočajo s posebnimi izzivi.

Evropska komisija ob upoštevanju nedavne sodbe Sodišča Evropske unije predlaga pojasnila o tem, katera država članica je odgovorna za obravnavo prošenj, ki jih vložijo mladoletniki brez spremstva. Predlog bo zlasti izboljšal položaj mladoletnih prosilcev za mednarodno zaščito, ki nimajo družinskega člana, brata ali sestre oziroma drugega sorodnika na ozemlju EU.

Načeloma zadevo mladoletnega prosilca za mednarodno zaščito, ki se znajde v takem položaju, obravnava država članica, v kateri je vložil prošnjo in v kateri je prisoten. Prosilec ves čas postopka obravnave prošnje ostane na ozemlju te države članice, razen če to ni v njegovo največjo korist.

„Otrokove pravice morajo biti vedno na prvem mestu. Potrebujemo jasnejša in predvidljivejša pravila EU o azilu za mladoletnike brez spremstva. Naš predlog bo zagotovil, da bo največja korist otroka v dublinskem postopku vedno prevladala in da se ti mladoletniki ne bodo po nepotrebnem premeščali iz ene države EU v drugo. Hitreje bodo lahko dostopali do postopkov za določanje statusa mednarodne zaščite. To bo povečalo učinkovitost našega skupnega evropskega azilnega sistema za nekatere najranljivejše osebe,“ je dejala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.

Današnji predlog o spremembi dublinske uredbe zagotavlja pravno varnost v zvezi z odgovornostjo za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito mladoletnikov brez spremstva, ki nimajo družinskega člana, brata ali sestre oziroma drugega sorodnika na ozemlju EU. Mladoletnikom v takih primerih daje dve možnosti:

kadar je mladoletnik vložil več prošenj za mednarodno zaščito, tudi v državi članici, v kateri je trenutno prisoten, je ta država članica odgovorna za obravnavanje njegove prošnje (pod pogojem, da je to v največjo korist mladoletnika);

kadar je mladoletnik, ki je prosilec za mednarodno zaščito, prisoten na ozemlju države članice, ne da bi tam vložil prošnjo, mu mora ta država članica zagotoviti dejansko možnost, da tam vloži prošnjo;

če se odloči vložiti prošnjo v tej državi članici, bo v njej ostal, ta država članica pa bo odgovorna za obravnavanje njegove prošnje (pod pogojem, da je to v največjo korist mladoletnika);

če se odloči, da ne bo vložil prošnje v državi članici, v kateri je prisoten, bi morala biti odgovorna tista država članica, v kateri je mladoletnik vložil zadnjo prošnjo, razen če to ni v največjo korist mladoletnika.

Za skupno določitev odgovorne države članice in preprečevanje navzkrižja interesov zadevni državi članici sodelujeta pri ovrednotenju največje koristi mladoletnika.

Poleg tega zaradi učinkovitejšega sodelovanja med državami članicami in preprečevanja zlorab predlog določa, da se morajo države članice medsebojno obvestiti o na novo prevzeti odgovornosti.

O predlogu Komisije bosta zdaj razpravljala Evropski parlament in Svet EU. Komisija upa, da bo dogovor lahko dosežen med italijanskim predsedovanjem.

Ozadje

Dublinska uredba opredeljuje merila in mehanizme za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, vložene v eni od držav članic. Merila za ugotavljanje odgovornosti si po hierarhičnem vrstnem redu sledijo: družinski razlogi, nedavno posedovanje vizuma ali dovoljenja za prebivanje v državi članici ter to, ali je prosilec v EU vstopil nezakonito ali zakonito.

Ko je bila junija 2013 sprejeta nova dublinska uredba (t. i. „Dublin III“), je Komisija napovedala, da namerava odpraviti dvoumnost določbe o mladoletnikih brez spremstva, ki nimajo družinskega člana, brata ali sestre oziroma drugega sorodnika na ozemlju držav članic, ter upoštevati sodbo Sodišča Evropske unije (zadeva C-648/11, MA in drugi proti Secretary of State for the Home Department, z dne 6. junija 2013).

Uredba Dublin III prav tako vsebuje zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za vse mladoletnike v „dublinskem postopku“ (člen 6), ti pa med drugim obsegajo: zagotavljanje zastopanja mladoletniku brez spremstva; prizadevanja za izsleditev družinskih članov mladoletnikov brez spremstva v najkrajšem možnem času; upoštevanje celovitosti družine, dobrobiti in družbenega razvoja mladoletnika brez spremstva, pa tudi njegove varnosti in mnenja pri ovrednotenju največje koristi otroka.

Uredba Dublin III se uporablja od 1. januarja 2014 v vseh državah članicah, tudi v Združenem kraljestvu, na Irskem in Danskem (na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega leta 2006 med Evropsko skupnostjo in Dansko), ter v štirih državah, ki niso članice EU in sodelujejo v schengenskem pravnem redu (Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn).

Koristne povezave

Spletišče evropske komisarke Cecilie Malmström

Spremljajte komisarko Cecilio Malmström na Twitterju

Spletišče Generalnega direktorata za notranje zadeve

Spremljajte GD za notranje zadeve na Twitterju

Predlog Komisije o spremembi člena 8(4) dublinske uredbe

Kontakti:

Michele Cercone (+32 22980963)

Tove Ernst (+32 22986764)

Za javnost: Europe Direct telefon 00 800 6 7 8 9 10 11 ali e-­naslov


Side Bar