Navigation path

Left navigation

Additional tools

Other available languages: EN FR DE IT EL HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 18. junija 2014

Komisija z novo strategijo za jadransko-jonsko regijo spodbuja zbliževanje držav

Evropska komisija je z današnjo objavo sporočila in akcijskega načrta uradno začela izvajati novo strategijo EU za jadransko-jonsko regijo, da bi 70 milijonom tamkajšnjih prebivalcev omogočila izkoristiti prednosti tesnejšega sodelovanja na področjih, kot so spodbujanje pomorskega gospodarstva, ohranjanje morskega okolja, dokončanje prometnih in energetskih povezav ter spodbujanje trajnostnega turizma.

Strategija bo za kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v EU tudi dragocena priložnost, da sodelujejo z državami članicami EU in tako prispevajo k vključevanju Zahodnega Balkana v Evropsko unijo.

To je prva „makroregionalna strategija“ EU, pri kateri tako veliko število držav zunaj EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija) sodeluje s članicami Unije (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija). Strategija je osredotočena na možnosti za razvoj pomorskega gospodarstva – „modra rast“, prometne povezave med kopnim in morjem, energetska povezljivost, varstvo okolja in trajnostni turizem so sektorji, ki bodo imeli odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju gospodarske rasti v regiji. Zamisel za ta projekt je bila prvič predstavljena v Pomorski strategiji za Jadransko in Jonsko morje, ki jo je Komisija sprejela 30. novembra 2012 in je zdaj vključena v novo makroregionalno strategijo.

Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je izjavil: „Nadvse smiselno je, da sodelujemo pri reševanju skupnih izzivov in uresničevanju skupnega potenciala. Strategija za jadransko-jonsko regijo bo tretja evropska makroregionalna strategija. Sodelujoče države bi morale graditi na izkušnjah, pridobljenih s strategijama za regijo Baltskega morja in za Podonavje. To pomeni, da se morajo za doseganje konkretnih rezultatov osredotočiti na omejeno število prednostnih nalog in zagotoviti močno politično vodstvo. V regiji, ki je bila priča enemu najbolj uničujočih konfliktov v nedavni evropski zgodovini, bi lahko ta strategija, s katero se spodbuja sodelovanje med državami EU in sosednjimi državami, ki niso članice Unije, pomembno prispevala k vključevanju Zahodnega Balkana v Evropsko unijo.“

Evropska komisarka za pomorske zadeve in ribištvo Maria Damanaki je dejala: „Izzivi v pomorstvu, s katerimi se srečujemo v jadransko-jonski regiji, niso omejeni na eno samo državo, pa naj gre za prekomerni ribolov, onesnaževanje, prometno preobremenjenost, prometne povezave ali sezonski turizem. Edino smiselno je, da ta vprašanja rešujemo skupaj in usklajeno. Ker imajo mnoga od teh področij potencial za rast, bi lahko novi akcijski načrt to regijo podprl pri premagovanju krize in ponovnem zagonu gospodarstva“.

Razvoj posameznega elementa akcijskega načrta sta usklajevali po dve državi, od katerih je ena članica EU:

  • Grčija in Črna gora sta usklajevali vidik „modre rasti“,

  • Italija in Srbija sta bili odgovorni za vidik „povezovanje regije“ (prometna in energetska omrežja),

  • Slovenija ter Bosna in Hercegovina sta bili zadolženi za „kakovost okolja“,

  • Hrvaška in Albanija pa za „trajnostni turizem“.

Strategija vključuje tudi medsektorske vidike, kot so gradnja zmogljivosti, raziskave, inovacije ter mala in srednja podjetja. Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter obvladovanje tveganja naravnih nesreč sta horizontalni načeli, ki sta vpeti v vse štiri stebre.

Ozadje

Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. decembra 2012 pozval Komisijo, naj do konca leta 2014 pripravi strategijo EU za jadransko-jonsko regijo, ki bo temeljila na izkušnjah s strategijama za Podonavje in za regijo Baltskega morja. Nova strategija upošteva rezultate javnega spletnega posvetovanja z deležniki, ki je potekalo med septembrom 2013 in januarjem 2014, pa tudi rezultate razprav v okviru sklepne konference z deležniki, ki je potekala v Atenah 6. in 7. februarja 2014. Strategija bo danes predložena Svetu in pričakuje se, da jo bodo voditelji EU potrdili na zasedanju Evropskega sveta v drugi polovici leta, tj. med italijanskim predsedovanjem.

Komisija je v ocenjevalnem poročilu iz leta 2013 poudarila, da bi se morale nove makroregionalne strategije osredotočiti na omejeno število natančno opredeljenih ciljev, ki bi jih bilo treba uresničevati na podlagi jasnega akcijskega načrta.

Poročilo Komisije iz leta 2014 o upravljanju makroregionalnih strategij vsebuje priporočila za okrepljeno politično vodstvo in prevzemanje odgovornosti tako na ravni držav kot tudi deležnikov.

Strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) ne bo prejela dodatnih finančnih sredstev EU, pač pa bi morala mobilizirati in povezati obstoječe financiranje na ravni EU in nacionalni ravni ter k financiranju privabiti tudi zasebne vlagatelje. Izvajanje strategije bodo pomembno podpirali zlasti evropski strukturni in investicijski skladi ter instrument za predpristopno pomoč.

Primeri možnih projektov v okviru posameznih stebrov:

1) modra rast

2) povezovanje regije

  • nadgradnja sistema obveznega javljanja ladij v Jadranskem morju (ADRIREP);

  • izboljšanje dostopnosti sosednjih obalnih območij in otokov;

  • odprava ovir za čezmejne naložbe v energetska omrežja;

3) kakovost okolja

4) trajnostni turizem

  • lajšanje dostopa do financiranja za novoustanovljena podjetja v turističnem sektorju.

Dodatne informacije:

Sporočilo in akcijski načrt o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo

Priprave na strategijo EU za jadransko-jonsko regijo

Makroregionalne strategije EU

Študija o sodelovanju v jadransko-jonskem morskem bazenu

Brošura o modri rasti (podatki po državah in morskih bazenih)

Twitter: @EU_Regional @JHahnEU - @MariaDamanakiEU

#EUSAIR

Kontakti:

Shirin Wheeler (+32 (0)460766565) @shirinwheelerEU

Annemarie Huber (+32 (0)460793310)

Helene Banner (+32 22952407) @ecspokeshelene

Lone Mikkelsen (+32 22960567)


Side Bar