Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 4. junija 2014

EU bo na konferenci v Bonnu predstavila znaten prispevek k bolj odločnim svetovnim ukrepom v boju proti podnebnim spremembam

Evropska unija bo na pogajanjih v okviru konference ZN o podnebnih spremembah, ki bo potekala od 4. do 15. junija v Bonnu v Nemčiji, predstavila svoj prispevek k bolj odločnim svetovnim ukrepom v boju proti podnebnim spremembam v obdobju do leta 2020. Čeprav bo konferenca potekala predvsem na uradni ravni, bodo 5. in 6. junija organizirane tudi razprave na ministrski ravni.

To desetdnevno srečanje je priložnost za nadaljnji napredek na poti k sprejetju svetovnega sporazuma o podnebnih ukrepih za obdobje po letu 2020, ki bo dokončno oblikovan naslednje leto, pa tudi za okrepitev mednarodnih prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam pred letom 2020. Takšni ukrepi so potrebni za premostitev široke vrzeli med sedanjimi zavezami držav k omejitvi emisij toplogrednih plinov in zmanjšanjem emisij, ki je potrebno, da svetovno segrevanje ne bi preseglo dveh stopinj v primerjavi s svetovno temperaturo iz predindustrijske dobe.

Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard je povedala: „Čeprav že razmišljamo o ukrepih za naslednje desetletje, je nujno, da okrepimo prizadevanja do leta 2020. EU bo znatno presegla ciljno zmanjšanje emisij, ki ga mora po Kjotskem protokolu doseči do leta 2020, predvsem zaradi več kot desetletnih odločnih političnih ukrepov EU in držav članic. Naša prizadevanja znatno pripomorejo k premostitvi razlik v ciljih, in sicer med tem, kar svet mora storiti, in tem, kar države nameravajo storiti do konca tega desetletja. EU bo svoj prispevek k mednarodnemu podnebnemu sporazumu za obdobje po letu 2020 sprejela do oktobra. Tudi druge pomembnejše razvite države pozivamo, naj predlagajo konkretne načine za okrepitev svojih prizadevanj.“

Yannis Maniatis, minister za okolje, energijo in podnebne spremembe v Grčiji, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, je dodal: „Na tem srečanju je treba doseči precejšen napredek pri doseganju soglasja glede informacij, ki bi jih morale sporočiti države pri predložitvi svojega prispevka k zmanjšanju emisij na podlagi sporazuma za obdobje po letu 2020. Soglasje glede tovrstnih informacij je ključno za zagotovitev, da so prispevki pregledni in popolnoma razumljivi. Na konferenci v Bonnu je treba pripraviti vse potrebno za odločitev glede načinov, kako doseči večje zmanjšanje toplogrednih emisij do leta 2020. EU želi, da se odločitvi glede obeh vidikov sprejmeta decembra na podnebni konferenci v Limi.“

Poudarek okrogle mize na ministrski ravni 5. junija bo, kako povečati prizadevanja razvitih držav, ki so podpisale Kjotski protokol, v boju proti podnebnim spremembam med drugim ciljnim obdobjem Protokola, to je od leta 2013 do leta 2020. Ministrski dialog, ki bo organiziran 6. junija, bo priložnost za razpravo o prihodnjem svetovnem podnebnem sporazumu in o tem, kako okrepiti prizadevanja vseh držav do leta 2020.

EU bo na ministrskih srečanjih predstavila svoje izkušnje glede tega, kako doseči in preseči cilje glede toplogrednih emisij, ter svoje zamisli glede oblikovanja prihodnjega svetovnega sporazuma.

EU lahko preseže ciljno zmanjšanje emisij do leta 2020 za 5,5 milijarde ton

EU je uspešno pretrgala vez med gospodarsko rastjo in emisijami toplogrednih plinov. Čeprav je gospodarska rast EU med letoma 1990 in 2012 znašala več kot 44 %, so se emisije zmanjšale za 19 %. To pomeni, da so emisije na enoto BDP skoraj polovico manjše, zato je EU eno energetsko najučinkovitejših gospodarstev na svetu.

Na okrogli mizi, posvečeni Kjotskemu protokolu, bo Unija pokazala, da je zato presegla uradni cilj prvega ciljnega obdobja Protokola (2008–2012) za približno 4,2 milijarde ton (tj. gigaton – Gt) ekvivalenta CO2. V drugem obdobju je možno doseči še nadaljnji prihranek 1,3 Gt, kar bi pomenilo, da bi bile po predvidevanjih skupne emisije toplogrednih plinov iz EU in Islandije1 leta 2020 okoli 24,5 % manjše, kot so znašale v izbranem izhodiščnem letu (v večini primerov je to leto 1990).

Preseženi cilji iz prvega in drugega ciljnega obdobja bi skupaj pomenili 5,5 Gt manj emisij do leta 2020 poleg ciljev, ki jih EU in Islandija morata izpolniti. To presega količino emisij v enem letu, saj so leta 2012 emisije iz EU in Islandije znašale skupaj 4,55 Gt.

Poleg tega znatnega prispevka k premostitvi vrzeli v prizadevanjih bo EU jasno poudarila, da je pripravljena povečati uradno ciljno zmanjšanje toplogrednih plinov za leto 2020 z 20 % na 30 %, če bodo druga večja gospodarstva pripravljena sprejeti primerljive ukrepe.

Prednostna naloga EU na konferenci v Bonnu bo doseči napredek, na podlagi katerega bi bilo mogoče decembra na podnebni konferenci ZN v Limi sprejeti odločitev za bolj ambiciozne cilje v boju proti podnebnim spremembam pred letom 2020.

Informacije, ki so potrebne za pojasnitev prispevkov k zmanjšanju emisij

Pri razpravah o podnebnem sporazumu za obdobje po letu 2020 bo pomemben poudarek konference v Bonnu napredek na poti k soglasju glede informacij, ki jih morajo sporočiti države, ko bodo predložile svoj prispevek k zmanjšanju emisij v okviru prihodnjega sporazuma, tako da bodo prispevki razumljivi in bodo lahko pregledani.

Odločitev glede teh informacij naj bi bila sprejeta na konferenci v Limi. Vse države so se strinjale, da bodo svoje prispevke predložile veliko pred konferenco v Parizu decembra 2015, na kateri naj bi sprejeli sporazum za obdobje po letu 2020, po možnosti do prve četrtine leta 2015.

Tiskovne konference EU

EU bo organizirala tri tiskovne konference v Bonnu: 4. junija ob 14. uri, 6. junija ob 14:30 uri s komisarko Hedegaard in ministrom Maniatisom ter 15. junija ob 14. uri (vse časovne navedbe veljajo za srednjeevropski čas). Tiskovne konference se bodo prenašale po spletu v živo in na zahtevo na naslovu www.unfccc.int.

Kontakti:

Za medije:

Isaac Valero Ladron (+32 22964971)

Mirna Bratoz (+32 22987278)

Za javnost: Europe Direct po telefonu 00 800 6 7 8 9 10 11 ali e­pošti

1 :

Zavezo k zmanjšanju emisij za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola bo EU izpolnila skupaj z Islandijo. Za izpolnitev zaveze je treba skupne emisije toplogrednih plinov držav članic EU in Islandije v obdobju 2013–2020 zmanjšati v povprečju za 20 % pod ravnijo v izbranem izhodiščnem letu (v večini primerov je to leto 1990). EU se je še vedno pripravljena zavezati k 30-odstotnemu zmanjšanju emisij, če bi primerljive zaveze sprejele tudi druge večje razvite države.


Side Bar