Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 28. maja 2014

Evropska državljanska pobuda: odgovor Evropske komisije na pobudo „Eden izmed nas“

Evropska komisija je danes odgovorila na evropsko državljansko pobudo „Eden izmed nas“. Po sestanku z organizatorji pobude in preučitvi njihove zahteve se je Komisija odločila, da ne bo predložila zakonodajnega predloga, saj so države članice in Evropski parlament nedavno razpravljali o politiki EU na tem področju in jo potrdili. Organizatorji pobude „Eden izmed nas“ so od EU zahtevali, naj preneha financirati dejavnosti, ki predvidevajo uničenje človeških zarodkov, zlasti na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja. Po registraciji svojega predloga so zbrali več od zahtevanega milijona podpisov iz vsaj sedmih držav članic EU. S Komisijo so se sestali 9. aprila (IZJAVA/14/115), javna predstavitev v Evropskem parlamentu pa je potekala 10. aprila. Komisija je zaključila, da je obstoječi okvir, ki so ga nedavno po razpravah potrdili tudi države članice EU in Evropski parlament, primeren.

Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je povedala: „Državljanski pobudi in njenim zahtevam smo namenili vso potrebno pozornost. Vendar so se države članice in Evropski parlament z razlogom strinjali, da se financiranje na tem področju nadaljuje. Zarodne matične celice so edinstvene in ponujajo možnost za zdravljenje, ki lahko reši življenja. Klinična preskušanja že potekajo. Komisija bo še naprej spoštovala stroga etična pravila in omejitve za raziskave, ki jih financira EU, vključno s tem, da ne bo financirala uničenja zarodkov.“

Evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs je dejal: „Evropske državljanske pobude ljudem omogočajo, da neposredno sodelujejo v razvoju politik EU. Namenjamo jim veliko pozornosti. Zapleti, povezani z nosečnostjo in rojstvom otroka, so še vedno prepogost vzrok za smrt številnih žensk. Zato je mednarodna skupnost kot enega izmed razvojnih ciljev tisočletja opredelila poseben cilj zmanjšati smrtnost mater in omogočiti splošen dostop do reproduktivnega zdravja. EU, njene države članice in drugi mednarodni donatorji si močno prizadevajo, da bi ta cilj dosegli, zato so ga, skupaj z zdravjem na splošno, uvrstili med prednostne naloge. Cilj naših razvojnih programov na tem področju je razširitev dostopa do učinkovitih storitev načrtovanja družine in s tem zmanjšanje potrebe po splavu.“

Raziskave, ki vključujejo človeške zarodne matične celice

Evropska komisija za vse raziskave človeških zarodnih matičnih celic uporablja podroben sistem „trojne varovalke“, ki je po njenem mnenju popolnoma skladen s Pogodbami EU in Listino EU o temeljnih pravicah. Sistem, ki je bil uporabljen že v prejšnjem raziskovalnem programu EU, so države članice EU in Evropski parlament potrdili s sprejetjem zakonodaje Obzorje 2020 leta 2013. Pravila so:

  • spoštuje se nacionalna zakonodaja – projekti EU morajo potekati v skladu s predpisi države, v kateri se izvajajo raziskave;

  • vse projekte morajo znanstveno potrditi strokovnjaki pri strokovnem pregledu, prestati pa morajo tudi strogo etično presojo;

  • sredstva EU se ne smejo uporabljati za pridobivanje novih linij matičnih celic ali za raziskave, pri katerih se uničujejo zarodki, vključno za pridobivanje človeških zarodnih matičnih celic.

Evropska komisija posebej ne spodbuja raziskav človeških zarodnih matičnih celic, financira pa raziskave na področju zdravljenja bolezni ali zdravstvenih izzivov, na primer zdravljenja Parkinsonove, Huntingtonove in sladkorne bolezni. Raziskave lahko vključujejo človeške zarodne matične celice, če so te del najboljših projektnih predlogov. Med letoma 2007 in 2013 je EU financirala 27 skupnih projektov na področju zdravstvenih raziskav, ki so vključevali uporabo človeških zarodnih matičnih celic, za kar je iz proračuna EU prispevala 156,7 milijona evrov. Skupna sredstva za zdravstvene raziskave v tem obdobju so znašala približno 6 milijard evrov.

Pomoč EU v zvezi z zdravjem v državah v razvoju

Pri razvojnem sodelovanju na področju zdravja mater in otrok se upoštevajo:

  • razvojni cilji tisočletja, ki obravnavajo svetovno revščino in vključujejo poseben cilj zmanjšati umrljivost mater do leta 2015 za tri četrtine in omogočiti splošen dostop do reproduktivnega zdravja;

  • akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju – ICPD, ki določa, da se splav v nobenem primeru ne bi smel spodbujati kot metoda načrtovanja družine, da mora biti splav obravnavan znotraj pravnega okvira posamezne države in da mora biti, kjer ni prepovedan, opravljen v varnih pogojih.

Prednostna področja financiranja EU za zdravje se določijo skupaj z vladami partnerskih držav, usmerjena pa so v izboljšanje in razširitev dostopa do njihovih nacionalnih zdravstvenih sistemov. EU je med letoma 2008 in 2012 za zdravstveni sektor namenila 3,2 milijarde evrov razvojnih sredstev. Od tega jih je bilo 1,5 milijarde namenjenih zdravju mater, novorojenčkov in otrok, 87 milijonov reproduktivnemu zdravju, 17 milijonov pa načrtovanju družine.

Instrument za razvojno sodelovanje je eden od glavnih instrumentov EU za financiranje razvojne pomoči. Zagotavlja dvostransko podporo državam v razvoju, ki jih ne zajema Evropski razvojni sklad, in tematsko podporo za vse partnerske države pri prednostnih temah, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje ter vključujoča in trajnostna rast. Poleg ocene učinka in drugih notranjih ocen je Komisija v letih 2010 in 2011 organizirala javno posvetovanje o prihodnjem financiranju zunanjega delovanja EU. Uredba o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja je bila sprejeta marca 2014 po ratifikaciji v Evropskem parlamentu in Svetu. Za instrument za financiranje razvojnega sodelovanja bo v obdobju 2014–2020 namenjenih 19,7 milijarde evrov iz proračuna EU.

Ozadje

Instrument evropske državljanske pobude je bil vzpostavljen aprila 2012 kot orodje v rokah državljanov za določanje politične agende. Ta instrument omogoča, da milijon državljanov iz vsaj četrtine držav članic EU Evropsko komisijo pozove, naj ukrepa na področju, kjer ima za to pristojnosti.

Organizatorji so se v svojem primeru sklicevali na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Brüstle (C-34/10). Vendar je Sodišče v navedeni sodbi, ki je zadevala direktivo o pravnem varstvu biotehnoloških izumov (98/44/ES), navedlo, da cilj zadevne evropske zakonodaje ni urediti uporabo človeških zarodkov v okviru znanstvenega raziskovanja ter da sodba ne obravnava vprašanja, ali se takšne raziskave lahko izvajajo in ali se lahko financirajo.

Več informacij

MEMO/14/385

Povezava do sporočila: http://ec.europa.eu/research/eci/one-of-us_en.html

Spletna stran evropske državljanske pobude:

http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/welcome?lg=sl

Spletna stran pobude Eden izmed nas: http://www.oneofus.eu/sl/

Kontakti:

Michael Jennings (+32 22963388) Twitter: @ECSpokesScience

Alexandre Polack (+32 22990677)

Monika Wcislo (+32 22955604)

Maria Sanchez Aponte (+32 22981035)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website