Navigation path

Left navigation

Additional tools

Podnebni in energetski cilji do leta 2030 za konkurenčno, varno in nizkoogljično evropsko gospodarstvo

European Commission - IP/14/54   22/01/2014

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 22. januarja 2014

Podnebni in energetski cilji do leta 2030 za konkurenčno, varno in nizkoogljično evropsko gospodarstvo

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 % glede na raven iz leta 1990, zavezujoč cilj glede deleža energije iz obnovljivih virov na ravni celotne EU (vsaj 27 %), obnovljeni cilji na področju energijske učinkovitosti, nov sistem upravljanja in sklop novih kazalnikov, ki naj bi zagotovili konkurenčen in varen energetski sistem – to so stebri novega okvira podnebne in energetske politike EU za leto 2030, ki ga je danes predstavila Evropska komisija.

Okvir politik do leta 2030, ki temelji na podrobni analizi cen in stroškov energije, bo zagotovil regulativno varnost za vlagatelje in usklajen pristop med državami članicami, to pa bo omogočilo razvoj novih tehnologij. Cilj novega okvira je spodbujati nadaljnji napredek pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo ter vzpostaviti konkurenčen in varen energetski sistem, ki bo ob upoštevanju dolgoročnejših potencialnih učinkov cen energije zagotavljal cenovno dostopno energijo vsem potrošnikom, zanesljivejšo oskrbo EU z energijo in manjšo odvisnost EU od uvoza energije ter ustvarjal nove priložnosti za rast in delovna mesta.

Sporočilo, ki določa okvir za leto 2030, bo predmet razprave na najvišji ravni, zlasti v okviru Evropskega sveta in Evropskega parlamenta. Sporočilu je priložen zakonodajni predlog o rezervi za stabilnost trga za sistem EU ETS (sistem EU za trgovanje z emisijami), ki bo stopil v veljavo leta 2021 in naj bi izboljšal trdnost sistema. Poročilo o cenah in stroških energije v Evropi, ki je objavljeno skupaj s sporočilom, kaže, da bi bilo rast cen energije mogoče delno omejiti s stroškovno učinkovito energetsko in podnebno politiko, konkurenčnimi trgi z energijo in boljšo energijsko učinkovitostjo.

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je povedal: „Podnebni ukrepi so ključnega pomena za prihodnost našega planeta, medtem ko je resnično evropska energetska politika ključnega pomena za našo konkurenčnost. Današnji sveženj dokazuje, da si ti dve področji ne nasprotujeta, temveč se medsebojno krepita. V interesu EU je, da zgradimo gospodarstvo, ki bo z večjo učinkovitostjo in večjo uporabo doma proizvedene čiste energije ustvarjalo dovolj delovnih mest in bo manj odvisno od uvožene energije. Ambiciozno zastavljeni cilj – 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 – je stroškovno najučinkovitejši mejnik pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Cilj vsaj 27-odstotnega deleža obnovljivih virov pa je pomembno sporočilo, da želimo vlagateljem zagotoviti stabilnost, spodbuditi zelena delovna mesta in podpirati zanesljivost oskrbe.“

Komisar za energetiko Günther Oettinger je dejal: „Okvir za leto 2030 je načrt EU za zagotavljanje napredka pri prehodu na konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, naložbene stabilnosti in zanesljive oskrbe z energijo. Moj cilj je zagotoviti, da energija ostane cenovno dostopna za gospodinjstva in podjetja. Okvir politik za leto 2030 zelo ambiciozno opredeljuje ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, hkrati pa upošteva, da je to treba doseči s čim manjšimi stroški. Notranji trg z energijo je temelj za dosego tega cilja. Tudi v prihodnje si bom prizadeval za njegovo dokončanje, da bomo lahko v celoti izkoristili njegov potencial. To vključuje tudi ,evropeizacijo' politik na področju energije iz obnovljivih virov.“

Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard pojasnjuje: „Čeprav so mnogi napovedovali, da Komisija danes ne bo dala na mizo ambicioznih načrtov, smo storili prav to. Znižanje emisij za 40 % je stroškovno najučinkovitejši cilj za EU, ki upošteva tudi našo svetovno odgovornost. Poleg tega mora Evropa seveda še naprej ostati trdno osredotočena na obnovljive vire energije. Zato je tako pomembno, da je Komisija danes predlagala zavezujoč cilj na ravni EU. Smer za Evropo je tako začrtana, zdaj pa se bo treba dogovoriti še o podrobnostih okvira. Če bi bile druge svetovne regije enako ambiciozne pri spopadanju s podnebnimi spremembami, bi bil svet v precej boljšem stanju.“

V nadaljevanju so opisani glavni elementi okvira politik za leto 2030, ki ga predlaga Komisija.

  1. Zavezujoč cilj glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov: to je nosilni steber energetske in podnebne politike EU do leta 2030. Cilj zmanjšanja emisij za 40 % glede na raven iz leta 1990 naj bi bil dosežen izključno z nacionalnimi ukrepi. Letno zmanjšanje zgornje meje za emisije, ki jih povzročajo sektorji, vključeni v sistem EU ETS, bi se po letu 2020 povečalo na 2,2 % s sedanjih 1,74 %. Emisije iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem EU ETS, bi bilo treba zmanjšati za 30 % glede na raven iz leta 2005. To znižanje bi bilo pravično porazdeljeno med države članice. Komisija poziva Svet in Evropski parlament, naj do konca leta 2014 dosežeta soglasje, da bi se morala EU v začetku leta 2015 zavezati k 40-odstotnemu zmanjšanju v okviru mednarodnih pogajanj o novem svetovnem podnebnem sporazumu, ki naj bi bil sklenjen v Parizu konec leta 2015.

  2. Cilj glede energije iz obnovljivih virov, zavezujoč za celotno EU: energija iz obnovljivih virov bo ključna za prehod na konkurenčen, varen in trajnosten energetski sistem. Zavezujoč vseevropski cilj glede povečanja deleža energije iz obnovljivih virov na vsaj 27 % do leta 2030, ki bo temeljil na bolj tržno usmerjenem pristopu in ugodnih pogojih za nastajajoče tehnologije, prinaša znatne koristi za trgovinsko bilanco na področju energije, zanašanje na oskrbo z domačimi viri energije, delovna mesta in rast. Za spodbujanje nadaljnjih naložb v tem sektorju mora biti cilj glede deleža energije iz obnovljivih virov določen na ravni EU. Vendar ta cilj ne bi bil prenesen v nacionalne cilje z zakonodajo EU, tako da bi imele države članice proste roke, da preoblikujejo svoje energetske sisteme v skladu z nacionalnimi potrebami in razmerami. Izpolnitev cilja EU glede obnovljivih virov energije bi se zagotavljala z novim sistemom upravljanja, ki bi temeljil na nacionalnih energetskih načrtih (glej nadaljevanje).

  1. Energijska učinkovitost: boljša energijska učinkovitost bo prispevala k vsem ciljem energetske politike EU, zato prehod na konkurenčen, varen in trajnosten energetski sistem brez izpolnitve tega cilja ni mogoč. Vloga energijske učinkovitosti v okviru politik za leto 2030 bo nadalje obravnavana ob pregledu direktive o energijski učinkovitosti, ki naj bi bil zaključen pozneje letos. Komisija bo pretehtala morebitno potrebo po spremembah direktive, ko bo pregled končan. Tudi nacionalni energetski načrti držav članic bodo morali vključevati cilje glede energijske učinkovitosti.

  2. Prenova sistema EU za trgovanje z emisijami: Komisija predlaga uvedbo rezerve za stabilnost trga v začetku naslednjega trgovalnega obdobja ETS, tj. leta 2021. Z rezervo bi rešili problem presežka emisijskih kuponov, ki se je nakopičil v zadnjih letih, in hkrati izboljšali odpornost sistema na večje pretrese s samodejnim prilagajanjem ponudbe kuponov, namenjenih prodaji na dražbi. Oblikovanje take rezerve poleg nedavno doseženega dogovora, da se dražba 900 milijonov kuponov odloži na leto 2019–2020, podpira širok spekter deležnikov. V skladu z danes predlagano zakonodajo bi rezerva delovala izključno po vnaprej določenih pravilih, ki Komisiji ali državam članicam ne bi omogočala nobene diskrecije pri njenem izvajanju.

  3. Konkurenčna, cenovno dostopna in varna energija: Komisija predlaga sklop kazalnikov za ocenjevanje napredka skozi čas in zagotavljanje podlage za morebiten odziv politik. Kazalniki so vezani na primer na razlike v cenah energije v glavnih trgovinskih partnericah, diverzifikacijo oskrbe in zanašanje na oskrbo z domačimi viri energije ter tudi zmogljivost medsebojnih povezav med državami članicami. Prek teh kazalnikov bodo politike do leta 2030 omogočile vzpostavitev konkurenčnega in varnega energetskega sistema, ki bo tudi v prihodnje gradil na integraciji trgov, diverzifikaciji oskrbe, večji konkurenci, razvoju domačih virov energije ter podpori raziskavam, razvoju in inovacijam.

  4. Nov sistem upravljanja: okvir za leto 2030 vključuje nov sistem upravljanja, ki temelji na nacionalnih načrtih za vzpostavitev konkurenčnih, varnih in trajnostnih energetskih sistemov. Na podlagi smernic, ki jih pripravlja Komisija, bodo te načrte oblikovale države članice z uporabo skupnega pristopa, ki bo zagotavljal večjo varnost za vlagatelje in večjo preglednost ter hkrati okrepil skladnost, koordinacijo na ravni EU in nadzor. Iterativni postopek med Komisijo in državami članicami bo zagotavljal, da bodo načrti dovolj ambiciozni, dosledni in skladni s pravili.

Skupaj s sporočilom, ki določa okvir za leto 2030, bo objavljeno tudi poročilo o cenah in stroških energije, v katerem so ocenjeni ključni dejavniki cen in stroškov energije, vključuje pa tudi primerjavo cen v EU s cenami v njenih glavnih trgovinskih partnericah. Cene energije so se od leta 2008 povišale v skoraj vseh državah članicah, predvsem zaradi davkov in dajatev, pa tudi zaradi višjih stroškov omrežja. Primerjava z mednarodnimi partnericami kaže na naraščajoče razlike v cenah, zlasti cenah plina v ZDA, kar bi lahko oslabilo konkurenčnost Evrope, še posebej v energijsko intenzivnih panogah. Kljub temu se rastoče cene energije lahko delno izravnajo s stroškovno učinkovito energetsko in podnebno politiko, konkurenčnimi trgi z energijo in ukrepi za večjo energijsko učinkovitost, na primer z uporabo energijsko učinkovitejših izdelkov. Evropska prizadevanja na področju energijske učinkovitosti bi se lahko ob upoštevanju fizičnih omejitev še povečala, saj enako počnejo konkurenti, evropska industrija pa se odloča za naložbe v tujini, da bi bila bliže rastočim trgom. Te ugotovitve so temelj okvira za leto 2030.

Nadaljnji koraki

Evropski svet naj bi okvir obravnaval na svojem spomladanskem zasedanju 20. in 21. marca.

Ozadje

Okvir temelji na veljavnem podnebnem in energetskem svežnju ciljev za leto 2020 ter načrtih Komisije na področju energetike in konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050. Sporočilo o okviru politik za leto 2030 sledi zeleni knjigi Komisije iz marca 2013, s katero se je začelo široko javno posvetovanje o najprimernejšem obsegu in strukturi podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030. Ti dokumenti odražajo cilj EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 glede na raven iz leta 1990 kot del potrebnih prizadevanj razvitih držav.

Več informacij:

o energetskih vidikih okvira:

http://ec.europa.eu/energy/2030_en.htm

o podnebnih vidikih okvira:

http://ec.europa.eu/clima/policies/2030/index_en.htm

Glej tudi:

MEMO/14/39 – Vprašanja in odgovori o rezervi za stabilnost v sistemu ETS

MEMO/14/40 – Vprašanja in odgovori o okviru za leto 2030

MEMO/14/38 – Vprašanja in odgovori v zvezi s študijo o cenah energije

Kontakt:

Pia Ahrenkilde Hansen (+32 22953070) – Alejandro Ulzurrun (+32 22954867)

Isaac Valero Ladron (+32 22964971) – Mirna.bratoz(+32 22987278)

Sabine Berger (+32 22992792) – Nicole Bockstaller (+32 22952589)

Za javnost: Europe Direct na telefonski številki 00 800 6 7 8 9 10 11 ali po elektronski pošti e­mail


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website