Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 24. aprila 2014

Delovne razmere: nova raziskava pokazala na poslabšanje in velike razlike v zadovoljstvu delavcev

Na podlagi danes objavljene raziskave Eurobarometer, ki je proučevala vpliv krize na kakovost dela, je razvidno, da dobra polovica evropskih delavcev (53 %) delovne razmere v svoji državi sicer ocenjuje kot dobre, vendar jih večina (57 %) meni, da so se te v zadnjih petih letih poslabšale. Čeprav je večina delavcev zadovoljna s svojimi delovnimi razmerami (77 % v povprečju v EU), so med državami članicami velike razlike, in sicer od 94 % zadovoljnih delavcev na Danskem do 38 % v Grčiji. Na splošno so delavci večinoma zelo zadovoljni z delovnim časom (80 %) ter zdravjem in varnostjo pri delu (85 %).

Rezultati raziskave Eurobarometer se bodo upoštevali pri razpravah o sedanjih in prihodnjih možnostih za ukrepanje EU na področju delovnih razmer, ki bodo 28. aprila potekale v Bruslju. Konferenca bo dobra priložnost za razpravo o nadaljnjem razvoju skladnega in v prihodnost usmerjenega pristopa k delovnim razmeram v EU, da bi se zagotovila visoka raven kakovosti, varnosti in enakopravnost pri delu.

„Varovati in spodbujati delovne razmere v EU pomeni skrbeti za naš človeški kapital. Na voljo imamo izjemno dediščino zakonov in politik, s katerimi lahko zagotovimo dobre delovne razmere ter tako omogočimo visoko stopnjo zadovoljstva evropskih delavcev. Vendar pa obstaja skrb in tudi dejansko tveganje, da se bodo delovne razmere zaradi gospodarske krize poslabšale. Skupaj z državami članicami ter organizacijami delojemalcev in delodajalcev moramo obnoviti prizadevanja za ohranitev in izboljšanje delovnih razmer,“ je povedal László Andor, evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje.

Raziskava Eurobarometer, ki je bila opravljena v 28 državah članicah, je pokazala naslednje:

več kot 80 % vprašanih na Danskem, v Luksemburgu, na Finskem in Nizozemskem meni, da so delovne razmere v njihovi državi dobre. Z vidika posameznih delavcev je Danska ponovno na prvem mestu s 94 % delavcev, ki so zadovoljni s svojimi delovnimi razmerami, sledita ji Avstrija in Belgija, kjer je zadovoljnih devet od desetih delavcev, takoj za njimi pa so Finska (89 %) ter Združeno kraljestvo in Estonija (oba 88 %);

na nasprotni strani je Grčija z najnižjo stopnjo zadovoljstva na ravni države (16 %), ki je tudi edina država, kjer je manj kot polovica vprašanih delavcev zadovoljna s svojimi delovnimi razmerami (38 %);

stopnja zadovoljstva na ravni države je nekoliko nižja tudi na Hrvaškem (18 %), v Španiji (20 %), Italiji (25 %), Bolgariji (31 %), Sloveniji, na Portugalskem in v Romuniji (32 %) ter tudi na Slovaškem (36 %) in Poljskem (38 %).

Različne stopnje zadovoljstva je mogoče pojasniti z različnimi vzroki: socialno in gospodarsko ozadje, na katerega vpliva kriza, kot tudi bolj strukturne značilnosti v smislu socialnega dialoga, socialnih politik in delovnega prava, ki so glede na razmere v posameznih državah EU lahko močnejše ali šibkejše.

Druge ključne ugotovitve raziskave kažejo, da so možnosti za izboljšave, zlasti na naslednjih področjih:

številne ugotovitve potrjujejo povečanje delovne intenzivnosti. Jasno je razvidno, da je stres največje tveganje, ki ga delavci zaznavajo na delovnem mestu (za 53 % vprašanih delavcev). Poleg tega je nezadovoljstvo glede delovne obremenitve, tempa dela in dolgega delovnika (več kot 13 ur) bolj razširjeno od ostalih težav, kot so nezainteresiranost za naloge oziroma nezadosten tedenski ali letni počitek;

glede organizacije dela, zlasti v zvezi z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, je 40 % vprašanih izjavilo, da nimajo možnosti koriščenja prožnih oblik dela;

v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu je manj kot eden od treh delavcev izjavil, da na njegovem delovnem mestu obstajajo ukrepi, s katerimi se obravnavajo nastajajoča tveganja (npr. zaradi nano- ali biotehnologije) oziroma ki so namenjeni starejšim ali kronično bolnim delavcem. Poleg stresa je med najpomembnejšimi tveganji na delovnem mestu tudi slaba ergonomija, saj so po mnenju 28 % vprašanih ponavljajoči se gibi ter položaji, ki povzročajo utrujenost ali bolečine, največje tveganje za zdravje in varnost na njihovem delovnem mestu, po mnenju 24 % pa sem spadajo vsakodnevno dvigovanje, prenašanje ali premikanje tovora.

Prihodnja konferenca EU o delovnih razmerah

Konference, ki bo potekala 28. aprila, se bo udeležilo približno 300 deležnikov. Na petih delavnicah bo mogoče poglobljeno razpravljati o varnosti in zdravju pri delu, prestrukturiranju, usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, pripravništvih ter mednarodni razsežnosti ukrepov EU na področju delovnih razmer.

Sindikati, organizacije delodajalcev in oblikovalci politik tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni se pozivajo k razmisleku in sprejetju splošnih pobud v podporo delovnim razmeram ter kakovosti dela. To je bistveno za dosego ciljev iz strategije Evropa 2020. Dobre delovne razmere, vključno z zdravim in varnim okoljem, so pogosto povezane z visoko motivacijo, kreativnostjo in predanostjo delavcev, kar nenazadnje pripomore tudi k višjim ravnem produktivnosti.

Ozadje

Raziskava je potekala med 3. in 5. aprilom 2014 v 28 državah članicah. V njej je sodelovalo 26 571 oseb iz različnih socialnih in demografskih skupin, izpraševalci pa so se z njimi pogovarjali po (stacionarnem in mobilnem) telefonu v njihovem maternem jeziku.

Delovne razmere so bile za namen te raziskave Eurobarometer opredeljene kot delovni čas, organizacija dela, zdravje in varnost pri delu, zastopanost delojemalcev in odnosi z delodajalcem.

V strategiji Evropa 2020 so določeni ambiciozni cilji za povečanje zaposlovanja in zmanjšanje revščine. Evropski semester, zaposlitveni sveženj in seženj za socialne naložbe prispevajo k sistematičnemu obravnavanju nastajajočih izzivov na področju zaposlovanja in socialnih izzivov z vidika vseevropskega interesa.

EU se zanaša na celovit sklop politik in zakonodaje, ki sta namenjena podpori boljših delovnih razmer v Uniji, vključno z minimalnimi standardi na področju delovnega prava ter varnosti in zdravja pri delu. Poleg tega je Evropska komisija lani predlagala dva okvira kakovosti za prestrukturiranje (IP/13/1246) in pripravništva (IP/13/1200). Slednjega je Svet ministrov potrdil marca 2014 (IP/14/236).

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je 7. aprila 2014 začela kampanjo z naslovom „Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta!“, da bi izboljšala ozaveščenost o psiholoških, fizičnih in socialnih tveganjih, ki so povezana s stresom na delovnem mestu (glej IP/14/386).

Več informacij

Raziskava Eurobarometer z naslovom „Delovne razmere v EU“ in dokumentacija o državah v nacionalnih jezikih

Konferenca o delovnih razmerah, Bruselj, 28. aprila 2014

Pravice na delovnem mestu

Prestrukturiranje

Zaposlovanje mladih

Spletišče komisarja Lászla Andorja

Komisar László Andor na Twitterju

Naročite se na brezplačni elektronski bilten o zaposlovanju, socialnih zadevah in vključevanju Evropske komisije

Kontakti:

Jonathan Todd (+32 22994107)

Cécile Dubois (+32 22951883)

Za javnost: Europe Direct po telefonu 00 800 6 7 8 9 10 11 ali e-pošti


Side Bar