Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Letni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev poudarja potrebo po obravnavi tveganj revščine zaposlenih

Commission Européenne - IP/14/43   21/01/2014

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

V Bruslju, 21. januarja 2014

Letni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev poudarja potrebo po obravnavi tveganj revščine zaposlenih

Znatno povečanje revščine med delovno sposobnim prebivalstvom je ena najvidnejših socialnih posledic gospodarske krize. Postopno zmanjševanje stopnje brezposelnosti morda ne bo dovolj za izboljšanje tega stanja, če se bo nadaljevala polarizacija plač, zlasti zaradi večjega števila zaposlitev s skrajšanim delovnim časom. To je ena glavnih ugotovitev iz Pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2013, ki obravnava tudi pozitiven učinek socialnih prejemkov na verjetnost ponovne zaposlitve, posledice še vedno obstoječih neravnovesij med spoloma ter socialno razsežnost ekonomske in monetarne unije.

Poročilo kaže, kako zaposlitev lahko ljudem pomaga iz revščine, toda le v polovici primerov, saj je veliko odvisno od vrste zaposlitve, pa tudi od sestave gospodinjstva in razmer na partnerjevem trgu dela.

„Pozornost moramo nameniti ne samo ustvarjanju, temveč tudi kakovosti delovnih mest, da bi dosegli trajnostno okrevanje in tako ne samo zmanjšali brezposelnost, ampak tudi revščino,“ je poudaril komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor.

Pozitiven učinek nadomestil za brezposelnost in socialnih prejemkov

Pregled zajema tudi analizo, v skladu s katero je za osebe, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost, v nasprotju s splošno uveljavljenimi prepričanji bolj verjetno, da se bodo zaposlile, kot za osebe, ki ne prejemajo nadomestil (če je vse ostalo enako). To zlasti velja za dobro zasnovane sisteme socialnih prejemkov (ki na primer sčasoma zmanjšujejo ravni prejemkov) skupaj z ustreznimi pogoji, kot so zahteve za iskanje zaposlitve. Takšni sistemi običajno podpirajo boljše usklajevanje spretnosti, s tem pa tudi bolj kakovostna delovna mesta, kar ljudem pomaga iz revščine.

Pregled poudarja tudi, da v nekaterih državah (npr. na Poljskem in v Bolgariji) veliko brezposelnih ni zaščitenih s standardnimi varnostnimi mrežami (nadomestila za brezposelnost, socialno varstvo) in so običajno odvisni od družinske solidarnosti ali neformalnega dela. Za brezposelne, ki ne prejemajo nadomestil za brezposelnost, je manj verjetno, da bodo našli zaposlitev, ker je manj verjetno, da bodo deležni aktivacijskih ukrepov, in ker jim ni treba iskati zaposlitve za prejemanje nadomestil.

Še vedno obstoječe razlike med spoloma

Čeprav so se med krizo zmanjšale nekatere razlike med spoloma, s katerimi se ženske od nekdaj soočajo (kar je v veliki meri posledica dejstva, da je kriza najbolj prizadela sektorje, kjer prevladujejo moški), pa so razlike med spoloma še vedno prisotne pri udeležbi na trgu dela, plačah in tveganju revščine. Ženske poleg tega še vedno običajno delajo skupno manj ur kot moški, kar sicer lahko odraža posameznikove želje, a še vedno vodi do manjših poklicnih možnosti, nižje plače in nižje prihodnje pokojnine, premajhne uporabe človeškega kapitala in s tem do manjše gospodarske rasti in blaginje. Razlike med spoloma tako povzročajo gospodarske in socialne stroške in bi jih bilo treba učinkovito obravnavati, kadar izhajajo iz družbenih ali institucionalnih ovir ali omejitev.

Med državami članicami je možno najti nekaj izrazitih vzorcev v zvezi z razlikami med spoloma v smislu opravljenih ur. V nekaterih primerih veliko žensk sicer dela, toda razmeroma manj ur (na primer na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji in Združenem kraljestvu), v drugih primerih pa je udeležba žensk manjša, toda ko so enkrat zaposlene, delajo razmeroma več ur (v mnogih srednje- in vzhodnoevropskih državah, Španiji, na Irskem). Samo nekatere države članice (večinoma nordijske in baltske države) uspešno združujejo visoke stopnje zaposlenosti žensk z majhnimi razlikami med spoloma v smislu opravljenih ur. Videti je, da učinkovita kombinacija politike vključuje enakost spolov v smislu delovnega časa, splošno dostopno prožno delo, spodbude za delitev neplačanega dela med partnerjema ter zaposlovanju prijazno, dostopno in cenovno ugodno varstvo otrok z daljšim delovnim časom dnevnega varstva.

Socialna razsežnost EMU

Še vedno rastoče makroekonomske razlike ter razhajanja na področju zaposlovanja in socialnih zadev ogrožajo ključna cilja EU iz pogodb, in sicer zagotoviti korist vsem njenim članicam s spodbujanjem gospodarske konvergence in izboljšanjem življenja državljanov v državah članicah. Najnovejši pregled kaže, da sedanje razlike izhajajo iz zgodnjih let evra, ko se je neuravnotežena rast v nekaterih državah članicah na podlagi kopičenja dolgov, ki so ga povzročili nizke obrestne mere in velik priliv kapitala, pogosto povezovala z nezadovoljivo produktivnostjo in konkurenčnostjo.

Brez možnosti devalvacije valute se morajo države območja evra, ki skušajo ponovno vzpostaviti stroškovno konkurenčnost, zanašati na notranjo devalvacijo (obvladovanje plač in cen). Ta politika ima svoje omejitve in slabosti tudi v smislu večje brezposelnosti in socialnih stisk, njena učinkovitost pa je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so odprtost gospodarstva, trdnost zunanjega povpraševanja ter prisotnost politik in naložb, ki krepijo nestroškovno konkurenčnost.

Komisija je oktobra 2013 v svojem sporočilu o socialni razsežnosti EMU predlagala okrepljeno spremljanje razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev (glej IP/13/893). Dolgoročno gledano in po spremembah pogodb bi fiskalna zmogljivost s funkcijo blažilca šokov za celotno EMU lahko dopolnila obstoječe instrumente za usklajevanje politike.

Več informacij

Članek na spletišču GD za zaposlovanje

Zaposlovanje in socialna analiza

Spletišče komisarja Lászla Andorja

Komisar László Andor na Twitterju

Naročite se na brezplačni elektronski bilten Evropske komisije o zaposlovanju, socialnih zadevah in vključevanju: http://ec.europa.eu/social/e-newsletter.

Kontakti:

Jonathan Todd (+32 22994107)

Cécile Dubois (+32 22951883)

Za javnost: Europe Direct po telefonu00 800 6 7 8 9 10 11 ali e-pošti


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site