Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 22. januarja 2014

Komisija poziva k takojšnjemu ukrepanju za oživitev evropske industrije

Evropska komisija poziva države članice, da priznajo osrednji pomen industrije pri ustvarjanju delovnih mest in zagotavljanju rasti ter da vprašanja konkurenčnosti, povezana z industrijo, vključujejo v vsa področja politike. To je glavna ideja sporočila o oživitvi evropske industrije, ki je bilo sprejeto danes. Komisija poziva Svet in Parlament, naj sprejmeta predloge na področju energije, prometa, vesolja in digitalnih komunikacijskih omrežij ter izvajata ali zagotavljata izvrševanje zakonodaje za dokončno oblikovanje notranjega trga. Poleg tega je treba nadaljevati z modernizacijo industrije s pomočjo vlaganja v inovacije, učinkovito rabo virov, nove tehnologije in spretnosti ter dostop do financiranja, kar je mogoče pospešiti z uporabo namenskih sredstev Unije. Sporočilo spodbuja bolj podjetništvu prijazno Evropo, ki bi jo ustvarili s sprejetjem ukrepov za poenostavitev pravnega okvira in z izboljšanjem učinkovitosti javne uprave na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni. Ključna vprašanja so tudi lažji dostop do trgov tretjih držav z usklajevanjem mednarodnih standardov, odprti postopki javnih naročil, patentno varstvo in gospodarska diplomacija.

Komisar za podjetništvo in industrijo ter podpredsednik Evropske komisije Antonio Tajani je povedal: „Evropa je še vedno daleč od cilja, pri katerem bi delež industrije do leta 2020 dosegal 20 % evropskega BDP. Zato mora biti industrijska konkurenčnost marca 2014 na prvem mestu političnega dnevnega reda Evropskega sveta. Z današnjo pobudo Komisija jasno sporoča, da je za ustvarjanje novih delovnih mest nujno potrebna ponovna industrializacija in modernizacija našega gospodarstva. Potrebujemo močno zavezanost na ravni EU in na nacionalni ravni, da se zagotovi usklajenost in prednostna razvrstitev vseh instrumentov, ki so nam na voljo. Industrijska strategija mora vključevati številne druge sektorje, ker so vedno bolj medsebojno povezani in imajo velik vpliv na industrijski uspeh.“

Več informacij:

Communication For a European industrial renaissance

MEMO/14/37: Member States need to act to boost European industry

Močna industrijska osnova je pogoj za rast in delovna mesta

EU se počasi izvija iz najdaljše recesije do zdaj, ki je pokazala, kako pomemben je močan industrijski sektor za gospodarsko odpornost. Vloga industrije v Evropi ne vključuje le proizvodnje, ampak tudi surovine, energijo, poslovne storitve (npr. logistiko), potrošniške storitve (npr. poprodajne storitve za trajno blago) ali turizem. Industrija predstavlja več kot 80 % evropskega izvoza, zasebnih raziskav in inovacij, kar kaže na to, da je pomen industrije veliko večji od deleža, ki ga zavzema v BDP. Skoraj vsako četrto delovno mesto v zasebnem sektorju je v industriji in pogosto zahteva visoko usposobljeno osebje, pri čemer vsako dodatno delovno mesto v proizvodnji ustvarja 0,5–2 delovni mesti v drugih sektorjih. Vendar pa se je poleti leta 2013 prispevek proizvodnje k BDP Unije s 15,1 % še znižal in je daleč od cilja, ki ga je leta 2012 predlagala Komisija, po katerem bi proizvodnja do leta 2020 predstavljala 20 % BDP.

Konkurenčna industrija na vrhu evropskega dnevnega reda

Zaradi pomembnosti izzivov, s katerimi se bo v prihodnosti soočala Evropa, je treba vprašanjem in oblikovanju političnih smernic posvetiti pozornost na najvišji politični ravni, tj. v Evropskem svetu. To je ključnega pomena za zagotovitev skladnosti in opredelitev vseh prednostnih instrumentov, ki jih ima na voljo EU. Evropska komisija poziva države članice, da priznajo osrednji pomen industrije pri spodbujanju konkurenčnosti in trajnostne rasti v Evropi ter da vprašanja konkurenčnosti bolj sistematično vključujejo v vsa področja politike.

Komisija meni, da si je treba prizadevati za uresničitev naslednjih prednostnih nalog, ki bodo spodbudile konkurenčnost evropske industrije:

  • krepitev vključevanja industrijske konkurenčnosti v vsa področja politike, saj industrija pomembno prispeva k splošni gospodarski uspešnosti EU;

  • kar največje povečanje potenciala notranjega trga z razvojem potrebnih infrastruktur, zagotavljanjem stabilnega, poenostavljenega in predvidljivega regulativnega okvira, ki je naklonjeno podjetništvu in inovacijam, integriranjem kapitalskih trgov, izboljšanjem možnosti za usposabljanje in mobilnost državljanov ter oblikovanjem notranjega trga za storitve, ki v največji meri prispevajo k industrijski konkurenčnosti;

  • sprejemanje ukrepov na notranjem trgu in na mednarodni ravni za zagotavljanje dostopa do energije in surovin po zmernih cenah, ki odražajo mednarodne pogoje;

  • uporaba in izvajanje evropskih finančnih instrumentov, ki temeljijo na učinkovitem združevanju Programa za konkurenčnost podjetij in MSP, pobude Obzorje 2020, strukturnih skladov (regionalnih skladov z najmanj 100 milijardami evrov) in nacionalnih skladov, da se okrepi prizadevanja za inovativnost, naložbe in ponovno industrializacijo.

  • Ponovna vzpostavitev običajnega posojanja realnemu gospodarstvu. V zvezi s tem bi morala Evropska investicijska banka igrati bolj strateško vlogo, in sicer tako, da bi več posojil namenila inovacijam in industrijskim projektom. EU bi morala obravnavati preostala ozka grla, nastala zaradi razdrobljenosti finančnih trgov, in ustvariti pogoje za razvoj alternativnih virov financiranja;

  • pospeševanje postopnega vključevanja podjetij EU in zlasti MSP v globalne vrednostne verige za povečanje njihove konkurenčnosti in zagotovitev dostopa do svetovnih trgov v ugodnejših konkurenčnih pogojih;

  • krepitev industrijske konkurenčnosti je ključnega pomena za oživitev rasti in zaposlovanja z namenom, da bi do leta 2020 proizvodnja dosegla do 20-odstotni delež BDP.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website