Navigation path

Left navigation

Additional tools

Temeljne pravice: pomen Listine EU o temeljnih pravicah se povečuje, saj prinaša koristi državljanom

European Commission - IP/14/422   14/04/2014

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 14. aprila 2014

Temeljne pravice: pomen Listine EU o temeljnih pravicah se povečuje, saj prinaša koristi državljanom

Danes objavljeno četrto letno poročilo Evropske komisije o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah kaže, da se pomen in ugled Listine nenehno povečujeta. Sodišče EU vse pogosteje uporablja Listino pri svojih odločitvah, sodniki v državah članicah pa se vse bolj zavedajo vpliva Listine in se za svetovanje obračajo na Sodišče EU. Tudi Evropska komisija si postopno prizadeva, da bi Listino uresničevala v praksi, in v ta namen sprejema ukrepe, namenjene zagotavljanju uveljavljanja in varstva pravic državljanov EU, zapisanih v Listini. Leta 2010 je Evropska komisija začela uporabljati „kontrolni seznam temeljnih pravic“, na podlagi katerega preveri vsak zakonodajni predlog in tako zagotovi, da predlog ne krši temeljnih pravic. V letnem poročilu o uporabi Listine je ocenjen doseženi napredek, obravnavani pa so tudi izzivi in težave. Poročilo kaže, da Evropska komisija postavlja temeljne pravice v središče vseh politik EU.

„Skoraj štiri leta potem, ko je Evropska komisija predstavila svojo strategijo izvajanja Listine EU o temeljnih pravicah, nam je v institucijah EU uspelo okrepiti kulturo temeljnih pravic. Vsi komisarji se s prisego zavežejo k spoštovanju Listine EU o temeljnih pravicah; pri vsakem zakonodajnem predlogu preverimo, ali ustreza standardom Listine, nanjo pa se v svojih sodbah vse pogosteje sklicujejo tudi Sodišče EU in nacionalna sodišča,“ je pojasnila podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding. „Veseli me, da je Listina zdaj polno zaživela in služi kot prava varnostna mreža za naše državljane, hkrati pa tudi kot kompas za institucije EU, države članice in sodišča. Lahko si predstavljam, da se bodo državljani in države članice nekega dne lahko sklicevali neposredno na Listino – brez potrebe po sklicevanju na sekundarno zakonodajo EU. Listina EU o temeljnih pravicah bi morala biti prava evropska listina pravic“.

Danes objavljeno poročilo prinaša celovit pregled nad tem, kako se je lani uspešno zagotavljalo uresničevanje temeljnih pravic v Evropski uniji. Poudarja na primer svetovanje nacionalnim sodnikom o uporabi Listine pri izvajanju zakonodaje EU na nacionalni ravni, ki ga zagotavlja Sodišče EU (na primer sodba v zadevi Åkerberg Fransson iz leta 2013). Prav tako osvetljuje, kako institucije EU pri pripravi in sprejemanju zakonodaje EU dosledno upoštevajo pravice, zapisane v Listini, medtem ko je za države članice Listina zavezujoča samo, kadar na nacionalni ravni izvajajo politike in zakonodajo EU. Poročilo navaja tudi primere, v katerih so imele temeljne pravice, zapisane v Listini, pomembno vlogo v postopkih za ugotavljanje kršitev, ki jih je Komisija uvedla zoper države članice.

Poročilo poleg tega kaže, da med državljani obstaja veliko zanimanje za vprašanja, povezana s temeljnimi pravicami. V letu 2013 so državljani kontaktnim centrom Europe Direct največkrat pošiljali vprašanja o prostem gibanju in bivanju (48 % vseh vprašanj), pravicah potrošnikov (12 %), pravosodnem sodelovanju (11 %), državljanstvu (10 %), boju proti diskriminaciji in socialnih pravicah (5 %) ter varstvu podatkov (4 %) (glej Prilogo 1).

Dva načina uresničevanja Listine

1. Ukrepi, s katerimi Listino uveljavlja Komisija

Evropska komisija lahko na področjih, ki so v pristojnosti EU, predlaga zakonodajo EU, ki varuje pravice in načela iz Listine.

Nekaj primerov takih predlogov Komisije iz leta 2013:

Pet pravnih ukrepov za okrepitev varstva državljanov EU v kazenskem postopku (IP/13/1157, MEMO/13/1046). Med njimi so ukrepi za zagotavljanje spoštovanja domneve nedolžnosti vseh državljanov, ki jih policija ali pravosodni organi osumijo ali obdolžijo kaznivih dejanj; pravice do navzočnosti na sojenju; posebnih jamstev otrok v kazenskem postopku; ter dostopa do začasne brezplačne pravne pomoči v začetnih fazah postopka, zlasti za osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje.

Že veljavne kazenskopravne ukrepe (kot je evropski nalog za prijetje) je bilo treba uravnotežiti s pravnimi akti, ki državljanom zagotavljajo močne pravice do obrambe ­ v skladu z Listino. Visoki standardi na področju procesnih pravic in pravic žrtev, ki veljajo za celotno EU, so osrednjega pomena za okrepitev medsebojnega zaupanja na evropskem območju pravice. Zato sprejetje direktive o pravici do dostopa do odvetnika pomeni še en mejnik v tem procesu (IP/13/921).

Vključevanje Romov je še eno področje, na katerem EU še naprej krepi varstvo enakosti pravic in spodbuja sprejemanje pozitivnih ukrepov. Komisija spremlja napredek pri izvajanju nacionalnih strategij za vključevanje Romov in je poročala o prvih rezultatih, doseženih v 28 državah članicah EU (IP/14/371). Poleg tega so se s soglasnim sprejetjem priporočila Sveta, ki ga je junija 2013 predlagala Komisija, vse države članice zavezale, da bodo izboljšale ekonomsko in socialno vključevanje romskih skupnosti (IP/13/1226, IP/13/607).

Dva primera izvršilnih ukrepov (za odpravo kršitev) iz leta 2013:

Komisija je na podlagi postopka zoper Avstrijo zagotovila, da avstrijski organ za varstvo podatkov ni več organ v sestavi zveznega kanclerstva, temveč ima lasten proračun in osebje ter je torej neodvisen; Madžarska pa je marca 2013 sprejela ukrepe, s katerimi je zagotovila skladnost zakonodaje s sodbo Sodišča o prisilni zgodnji upokojitvi 274 sodnikov (MEMO/2012/832).

2. Sklicevanje sodišč na Listino

Sodišče Evropske unije se pri svojih odločitvah vse pogosteje sklicuje na Listino, s čimer dodatno pojasnjuje njeno uporabo. Število zadev, v katerih je Sodišče EU (Sodišče, Splošno sodišče in Sodišče za uslužbence Evropske unije) v razlogovanju navedlo Listino EU o temeljnih pravicah, se je med letoma 2011 in 2012 povečalo s 43 na 87. V letu 2013 se je Sodišče EU na Listino sklicevalo v 114 odločitvah, kar je skoraj trikrat več kot leta 2011 (glej Prilogo 2).

Podobno se na Listino vse večkrat sklicujejo tudi nacionalna sodišča, ko naslovijo vprašanja na Sodišče (predhodno odločanje). V letu 2012 je bilo takih sklicevanj za 65 % več kot leta 2011, saj se je njihovo število povečalo s 27 na 41. V letu 2013 je število sklicevanj ostalo nespremenjeno glede na leto prej (41).

Vse pogostejše sklicevanje na Listino je pomemben korak na poti do bolj usklajenega sistema varstva temeljnih pravic, ki bo zagotavljal enake pravice in varstvo v vseh državah članicah, kadar se izvaja zakonodaja EU.

Povečanje števila javnih sklicevanj na Listino je izboljšalo tudi seznanjenost z Listino. Komisija je leta 2013 prejela več kot 4 000 pisem v zvezi s temeljnimi pravicami, ki so jih nanjo naslovili državljani. Med njimi se jih je le 31 % nanašalo na vprašanja, ki niso bila v pristojnosti EU (leta 2010 je bilo takih vprašanj 69 %, leta 2012 pa 42 %). Obrestujejo se torej napori, ki jih Evropska komisija vlaga v ozaveščanje javnosti o tem, kako in kdaj se Listina uporablja. Komisija je prejela tudi prek 900 vprašanj Evropskega parlamenta in okoli 120 peticij.

Nazadnje naj omenimo, da poročilo opozarja tudi na napredek, dosežen v postopku pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Aprila 2013 je bil finaliziran osnutek sporazuma o pristopu EU k EKČP, kar je pomemben mejnik v pristopnem procesu. Komisija je nato zaprosila Sodišče za mnenje o osnutku sporazuma.

Danes objavljenemu poročilu je priloženo poročilo o napredku pri izvajanju evropske strategije za enakopravnost moških in žensk v letu 2013 (glej IP/14/423).

Ozadje

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je postala pravno zavezujoča z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009. V Listini so zapisane temeljne pravice – na primer pravica do svobodnega izražanja in pravica do varstva osebnih podatkov – ki odražajo skupne vrednote in ustavno dediščino Evrope.

Oktobra 2010 je Komisija sprejela strategijo za učinkovito izvajanje Listine. Pripravila je tudi „kontrolni seznam temeljnih pravic“ (Priloga 3), ki ji pomaga pri ocenjevanju učinka zakonodajnih predlogov na temeljne pravice. Poleg tega se je zavezala, da bo državljanom zagotovila informacije o tem, kdaj lahko posreduje v vprašanjih temeljnih pravic. Za spremljanje doseženega napredka bo vsako leto objavila poročilo o izvajanju Listine.

Komisija sodeluje s pristojnimi organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni EU, da bi ljudi čim bolje obveščala o njihovih temeljnih pravicah in o tem, kje lahko poiščejo pomoč, kadar menijo, da so jim bile pravice kršene. Komisija zdaj zagotavlja praktične informacije o uveljavljanju pravic na evropskem portalu e-pravosodje. Vzpostavila je tudi dialog o obravnavi pritožb v zvezi s kršitvami temeljnih pravic z varuhi človekovih pravic, organi za spodbujanje enakosti in institucijami za človekove pravice.

Listina je v prvi vrsti namenjena institucijam EU. Dopolnjuje nacionalne sisteme, vendar jih ne nadomešča. Države članice morajo ravnati v skladu s svojimi ustavnimi sistemi in temeljnimi pravicami, ki jih ti določajo. Konkretni koraki za izvajanje Listine so vzpodbudili samodejno upoštevanje temeljnih pravic pri pripravi novih zakonodajnih predlogov Komisije in njenih predlogov s področja politik. Ta pristop je nujen v celotnem procesu odločanja v EU, vključno z amandmaji in spremembami zakonodajnih predlogov Komisije, ki jih vložita Evropski parlament in Svet, v katerem so zastopane države članice.

Več informacij

MEMO/14/284

Gradivo za medije: poročila o temeljnih pravicah in enakosti spolov: http://ec.europa.eu/justice/newsroom/fundamental-rights/news/140414_en.htm

Evropska komisija – Temeljne pravice: http://ec.europa.eu/justice/fundamental-rights/index_sl.htm

Podpredsednica Viviane Reding o človekovih pravicah: od besed k dejanjem: http://ec.europa.eu/justice/events/assises-justice-2013/files/factsheets/fundamental_rights_en.pdf

Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding: http://ec.europa.eu/reding

Spremljajte podpredsednico Viviane Reding na Twitterju: @VivianeRedingEU

Kontakti:

Mina Andreeva (+32 22991382)

Joshua Salsby (+32 22972459)

Za širšo javnost: Europe Direct na telefonski številki 00 800 6 7 8 9 10 11 ali po elektronski pošti

PRILOGA

Priloga 1: Vprašanja državljanov, povezana s temeljnimi pravicami

Podatki, zbrani v kontaktnih centrih Europe Direct, potrjujejo, da med državljani obstaja veliko zanimanje za vprašanja pravosodja, državljanstva in temeljnih pravic. V letu 2013 so kontaktni centri Europe Direct odgovorili na 11 974 vprašanj državljanov o vprašanjih z navedenih področij.

Priloga 2: Sklicevanja Sodišča Evropske unije na Listino

Sodišče Evropske unije se pri svojih odločitvah vse pogosteje sklicuje na Listino. Število odločitev, ki v razlogovanju navajajo Listino, se je skoraj podvojilo, in sicer s 43 leta 2011 na 87 leta 2012. Leta 2013 se je na Listino sklicevalo 114 odločitev, kar je skoraj trikrat več kot leta 2011.

Priloga 3: Kontrolni seznam temeljnih pravic pri zakonodajnih predlogih Komisije


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website