Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija predlaga večjo vključenost delničarjev in obvezno razkritje prejemkov za največja evropska podjetja

Commission Européenne - IP/14/396   09/04/2014

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 9. aprila 2014

Evropska komisija predlaga večjo vključenost delničarjev in obvezno razkritje prejemkov za največja evropska podjetja

Evropska komisija je danes sprejela ukrepe za izboljšanje upravljanja približno 10 000 podjetij, ki kotirajo na evropskih borzah. To bi prispevalo h konkurenčnosti in dolgoročni finančni vzdržnosti teh podjetij. Poleg tega Komisija predlaga stroškovno učinkovite rešitve na področju prava gospodarskih družb za mala in srednja podjetja (MSP), ki poslujejo čezmejno. Predstavljeni sveženj ukrepov zadeva ključne ukrepe, opredeljene v sporočilu o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva z dne 27. marca (IP/14/320).

Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je povedal: „V zadnjih letih se je večkrat pokazalo, v kolikšni meri kratkoročno usmerjeno ravnanje škoduje evropskim podjetjem in gospodarstvu. S preudarnim upravljanjem podjetij lahko to spremenimo. Današnji predlogi bodo delničarje spodbudili, da bodo intenzivneje sodelovali v podjetjih, v katera vlagajo, in na svoje naložbe gledali z dolgoročnejše perspektive. Da bi bilo to mogoče, morajo imeti pravico do ustreznega nadzora nad poslovodstvom podjetij, to pa mora vključevati tudi obvezno razkrivanje prejemkov. Po mojem mnenju je prednostna naloga tudi, da pravo gospodarskih družb evropskim MSP zagotavlja učinkovit okvir za njihovo poslovanje in rast. Evropska družba z enim družbenikom bo podjetnikom pomagala zmanjšati stroške ter organizirati svoje dejavnosti v tujini.“

Revizija direktive o pravicah delničarjev

Predlog za revizijo obstoječe direktive o pravicah delničarjev (Direktiva 2007/36/ES) bi odpravil pomanjkljivosti pri upravljanju podjetij, ki se nanašajo na podjetja, ki kotirajo na borzi, in na njihove uprave, delničarje (institucionalne vlagatelje in upravljavce premoženja), posrednike in zastopniška svetovalna podjetja (tj. podjetja, ki zagotavljajo storitve za delničarje, predvsem svetovanje pri glasovanju). Kot je pokazala kriza, so delničarji prepogosto podpirali prevzemanje pretiranih kratkoročnih tveganj s strani menedžerjev in niso skrbno nadzirali podjetij, v katera so vlagali.

V skladu s predlogi bi bilo uveljavljanje obstoječih pravic v podjetjih za delničarje lažje, te pravice pa bi se po potrebi okrepile. To bi pomagalo zagotoviti, da bi bili delničarji bolj vključeni, da bi zahtevali večjo odgovornost vodstva podjetja in da bi ravnali v dolgoročnem interesu podjetja. Dolgoročnejša perspektiva ustvarja boljše pogoje za poslovanje za podjetja, ki kotirajo na borzi, in povečuje njihovo konkurenčnost. Ključni elementi predloga vključujejo strožje zahteve glede transparentnosti za institucionalne vlagatelje in upravljavce premoženja v zvezi z njihovo naložbeno politiko in politiko sodelovanja v podjetjih, v katera vlagajo. Vsebujejo tudi okvir za lažjo identifikacijo delničarjev, da bodo ti lahko enostavneje uveljavljali svoje pravice (na primer glasovalne pravice), zlasti v čezmejnih primerih (44 % delničarjev je iz druge države članice EU ali iz tretje države). Zastopniška svetovalna podjetja bi prav tako morala postati bolj transparentna, kar zadeva metodologije, ki jih uporabljajo pri pripravi priporočil za glasovanje, ter obvladovanje nasprotij interesov.

Prvič bi se uvedla vseevropska obveznost razkritja prejemkov. Trenutno prejemki menedžerjev niso v zadostni meri vezani na njihove rezultate, kar spodbuja škodljivo, kratkoročno usmerjeno ravnanje. V skladu s predlogi bi morala podjetja razkriti jasne, primerljive in celovite informacije o politikah prejemkov in njihovem izvajanju v praksi. Obvezna zgornja meja za prejemke na ravni EU ne bi obstajala, vendar bi morali v vsakem podjetju delničarji glasovati o politiki prejemkov, rezultati glasovanja pa bi bili zavezujoči. Politika prejemkov bi morala vsebovati najvišji dovoljeni prejemek menedžerjev. Prav tako bi morala pojasniti, kako prispeva k dolgoročnim interesom in vzdržnosti podjetja. Opisati bi morala tudi, kako so se pri njenem določanju upoštevali plače in pogoji zaposlitve zaposlenih v podjetju, vključno s pojasnilom, kakšno je razmerje med povprečno plačo zaposlenih in plačami vodilnih.

Priporočilo Komisije o kakovosti poročanja o upravljanju podjetja (načelo „upoštevaj ali pojasni“)

Namen priporočila je splošno izboljšanje poročanja o upravljanju podjetij, ki kotirajo na borzi. Pri upravljanju podjetij gre v večini primerov za nezavezujoča priporočila, zato je bistveno, da pristop „upoštevaj ali pojasni“, po katerem mora podjetje, ki se odloči za odstopanje od veljavnega kodeksa o upravljanju podjetij, navesti razloge za odstopanje, dobro deluje. Ta pristop ponuja podjetjem pomembno stopnjo fleksibilnosti, saj priznava, da je lahko v določenih okoliščinah neupoštevanje nekaterih priporočil ustreznejše za interese podjetja kot polno spoštovanje kodeksa. Vendar pa podjetja, ki odstopajo od veljavnih kodeksov o upravljanju, pogosto ne zagotovijo primerne obrazložitve za odstopanje, zaradi česar je za vlagatelje težje sprejeti z ustreznimi informacijami podprto naložbeno odločitev.

Priporočilo Komisije se zavzema za pripravo smernic za podjetja, ki kotirajo na borzi, vlagatelje in druge zainteresirane strani, da bi se izboljšala splošna kakovost izjav o upravljanju, ki jih objavijo podjetja.

Direktiva o družbah z enim družbenikom

Danes se MSP soočajo s številnimi ovirami, ki omejujejo njihove gospodarske dejavnosti znotraj enotnega trga. Z vidika prava gospodarskih družb je čezmejno poslovanje za njih pogosto drago in zahtevno. Le majhno število MSP (2 %) vlaga in ustanavlja hčerinske družbe v drugih državah.

S predlogom direktive o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom bi se te ovire odpravile, saj predvideva standardizacijo zahtev za ustanovitev družb z enim družbenikom. To bi odpravilo zapleten postopek registracije hčerinskih družb in MSP olajšalo poslovanje po Evropski uniji.

Ključni elementi predloga:

  • Države članice bi morale v nacionalnih zakonodajah uvesti pravno obliko podjetja za družbe z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom z enakimi zahtevami po vsej EU. Taka pravna oblika bi imela enotno oznako – Societas Unius Personae (SUP).

  • Države članice bi morale omogočati neposredno spletno registracijo SUP, tako da ustanovitelju ne bi bilo treba potovati v državo registracije posebej za ta namen.

  • Predlog predvideva predlogo statuta, ki bi bila enaka po vsej EU, na voljo v vseh jezikih EU in bi vsebovala potrebne elemente za vodenje družbe z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Za SUP bi se uvedla zahteva glede minimalnega kapitala v višini 1 evra.

  • Zagotovljena bi bila ustrezna zaščita za upnike, in sicer s preverjanjem bilance stanja in izjavo o plačilni sposobnosti.

Ozadje

Upravljanje podjetij in pravo gospodarskih družb sta bistvena za dobro vodenje podjetij in njihovo finančno vzdržnost na dolgi rok ter imata tako pomembno vlogo pri dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva.

Ti predlogi upoštevajo akcijski načrt o evropskem pravu družb in upravljanju podjetij iz leta 2012 (IP/12/1340) in sporočilo o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva z dne 27. marca 2014 (IP/14/320).

Glej tudi MEMO/14/274 in MEMO/14/275.

Več informacij:

http://ec.europa.eu/internal_market/company/modern/index_en.htm

Kontakti:

Chantal Hughes (+32 22964450)

Audrey Augier (+32 22971607)

Carmel Dunne (+32 22998894)

Za javnost: Europe Direct, telefonska številka 00 800 67891011, ali prek e­pošte.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site