Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

Sporočilo za medije

Bruselj, 28. marca 2014

Skrb za pravičnejše, bolj humane in učinkovitejše postopke vračanja

Učinkovita in humana politika vračanja, ki popolnoma spoštuje temeljne pravice, je ključni del evropske migracijske politike. Komisija v danes sprejetem sporočilu o politiki vračanja Evropske unije poroča, kakšen napredek je bil dosežen na tem področju, in opozarja na to, kaj je treba še storiti.

V zadnjih letih so vse države članice bistveno spremenile zakonodajo in prakso postopkov vračanja. Poskrbele so za poštena in pregledna pravila ter boljše izvajanje postopkov. Z direktivo o vračanju iz leta 2008 so bila vzpostavljena jasna, pregledna in poštena skupna pravila o vračanju državljanov tretjih držav, ki po zakonu nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji, ter o prisilnih ukrepih, pridržanju in prepovedih ponovnega vstopa. Še več bi lahko storili, če bi se jamstva, ki jih navedena direktiva zagotavlja, enako upoštevala po vsej Evropski uniji, tako da bi bili ti postopki povsod enako učinkoviti in humani.

Cecilia Malmström, komisarka za notranje zadeve, je dejala: „Direktiva o vračanju je ugodno vplivala na zakonodajo in prakso držav članic. Privedla je do sprememb na področju prostovoljnih odhodov in spremljanja prisilnega vračanja. Prispevala je tudi k temu, da se je najdaljše možno obdobje pridržanja po vsej Evropi skrajšalo in da države članice vse pogosteje ponujajo alternative pridržanju. Kljub temu pa so razmere pridržanja v več državah članicah zaskrbljujoče. Zato si moramo še naprej prizadevati za uveljavljanje verodostojne in humane politike. Z vsako osebo, ne glede na njen migracijski status, moramo ravnati tako, da upoštevamo njene temeljne pravice in osebno dostojanstvo.“

Direktiva o vračanju je prispevala k številnim pozitivnim spremembam. Med njimi so spoštovanje temeljnih pravic, pošteni in učinkoviti postopki, manjše število migrantov, ki ostanejo brez jasnega pravnega statusa, težnja k prostovoljnim odhodom, spodbujanje ponovnega vključevanja in podpora alternativam pridržanju.

Kljub tem pozitivnim spremembam je še vedno mogoče izboljšati praktično izvajanje Direktive same in politik vračanja na sploh.

Osredotočiti bi se bilo treba na: razne vidike razmer pridržanja, bolj sistematično poseganje po alternativah pridržanju, vzpostavitev neodvisnih sistemov spremljanja prisilnega vračanja, splošno učinkovitost politike (npr. za hitrejše postopke in višjo stopnjo prostovoljnega vračanja).

Statistični podatki kažejo, da obstaja precejšnja razlika med številom oseb, ki so prejele odločbo o vrnitvi (približno 484 000 oseb v letu 2012, 491 000 v letu 2011 in 540 000 v letu 2010), in tistimi, ki so v skladu s tako odločbo res zapustile EU (približno 178 000 v letu 2012, 167 000 v letu 2011 in 199 000 v letu 2010).

Glavni razlog za nevračanje so praktične težave pri ugotavljanju istovetnosti povratnikov in pridobivanju potrebne dokumentacije od organov tretjih držav. Zato je treba za boljšo učinkovitost postopkov vračanja izboljšati sodelovanje z državami, ki niso članice EU.

Na splošno je Komisija ugotovila, da je treba ukrepati predvsem na petih področjih:

Zagotavljanje ustreznega in učinkovitega izvajanja obstoječih pravil: Komisija bo še naprej skupaj z državami članicami obravnavala vse pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v sporočilu. Posebej bo pozorna na to, ali države članice izvajajo določbe direktive, ki se nanašajo na pridržanje povratnikov, varovalne ukrepe in pravna sredstva ter obravnavo mladoletnikov in drugih ranljivih oseb v postopkih vračanja. S schengenskim ocenjevalnim mehanizmom se bo ocenjevala skladnost s pravili na področju vračanja in okrepljenega spremljanja prisilnega vračanja.

Spodbujanje praks, ki so doslednejše in skladne s temeljnimi pravicami: Komisija bo sprejela „Priročnik o vračanju“, v katerem bodo zbrane skupne smernice in dobre prakse. Podpirala bo prizadevanja Sveta Evrope za kodifikacijo podrobnih standardov pridržanja.

Nadaljevanje dialoga in sodelovanja z državami, ki niso članice EU: Vračanje in ponovni sprejem bosta še naprej redna tema uravnoteženih dialogov o sodelovanju z državami, ki niso članice EU, kot sta na primer Globalni pristop k vprašanju migracij in mobilnosti ter Partnerstvo za mobilnost. Več bo storjeno za pomoč tretjim državam pri izgradnji zmogljivosti, npr. da bi povratnikom laže zagotavljale pomoč in podporo pri ponovnem vključevanju v družbo.

Izboljšanje operativnega sodelovanja med državami članicami na področju vračanja: Komisija bo Evropsko migracijsko mrežo uporabila kot platformo za sodelovanje, še posebno za zbiranje in izmenjavo informacij na področju prostovoljnega vračanja.

Krepitev vloge Frontexa na področju vračanja: Frontexovi usklajevalni vlogi na področju skupnih operacij vračanja bi bilo treba dati še večjo težo. Upoštevati bi bilo treba skupne standarde humanega ravnanja s povratniki, ki spoštuje njihovo osebno dostojanstvo. V zvezi z vprašanji vračanja bi bilo treba organizirati usposabljanja.

Koristne povezave

MEMO/14/243

Sporočilo o politiki vračanja EU

Spletišče Cecilie Malmström

Spremljajte komisarko Cecilio Malmström na Twitterju

Spletišče GD za notranje zadeve

Spremljajte GD za notranje zadeve na Twitterju

Kontakti:

Michele Cercone (+32 22980963)

Tove Ernst (+32 22986764)

Za javnost: Europe Direct: po telefonu 00 800 6 7 8 9 10 11 ali po e-pošti


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website